Leto 2026 je prineslo pomembne spremembe na področju bolniških odsotnosti. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je z novimi pravili zaostril postopke odpiranja bolniškega staleža, natančneje določil pravila ravnanja med odsotnostjo in uvedel večjo digitalizacijo obveščanja.
Spremembe vplivajo tako na zaposlene kot na delodajalce. Namen novih pravil je zmanjšati zlorabe bolniških odsotnosti, poenotiti postopke in zagotoviti večjo preglednost pri ugotavljanju začasne zadržanosti od dela.
Najpomembnejše spremembe na kratko
Če ste spremljali medije, ste verjetno zasledili predvsem tri ključne novosti.
Po novem mora zaposleni o bolniški odsotnosti osebnega zdravnika obvestiti še isti dan oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante. Prav tako mora zdravnik bolnika osebno pregledati najpozneje četrti dan bolniške odsotnosti, saj odobritev bolniškega staleža brez pregleda praviloma ni več mogoča.
Druga pomembna novost je, da zdravnik ob odprtju bolniške določi režim ravnanja med odsotnostjo. Ta jasno opredeli, kaj je posamezniku dovoljeno in česa ne sme početi v času bolniškega staleža. Pacient in delodajalec morata biti s temi navodili seznanjena.
Od 1. julija 2026 pa se navodila izdajajo tudi v elektronski obliki prek portala zVEM, kar pomeni še en korak k digitalizaciji postopkov.
Sedem različnih režimov bolniške odsotnosti
Ena največjih sprememb je uvedba natančneje opredeljenih režimov gibanja med bolniško odsotnostjo.
Namesto splošnih navodil zdravnik določi režim, ki ustreza zdravstvenemu stanju posameznika. Ta lahko pomeni popoln počitek doma, omejeno gibanje, dovoljeno gibanje znotraj kraja bivanja ali širše območje gibanja. Za posamezne primere, kot je nega družinskega člana, veljajo posebna pravila.
To pomeni, da ni več mogoče posploševati, kaj je med bolniško dovoljeno. Odgovor je vedno odvisen od navodil, ki jih določi zdravnik.
Kaj morajo vedeti zaposleni?
Nova pravila od zaposlenih zahtevajo več odgovornosti.
Bolniško odsotnost je treba pravočasno prijaviti, upoštevati navodila zdravnika in ravnati v skladu z določenim režimom. Če zaposleni teh navodil ne spoštuje, lahko izgubi pravico do nadomestila za čas bolniške odsotnosti.
To velja tudi za aktivnosti, ki so bile v preteklosti pogosto predmet različnih razlag. Danes je ključno predvsem vprašanje, ali je določeno ravnanje skladno z navodili zdravnika in ali podpira proces zdravljenja.
Če vas zanima, katere aktivnosti so med bolniško dovoljene in katere lahko predstavljajo kršitev, preberite tudi naš članek Kaj je dovoljeno med bolniško in kaj ne?, kjer podrobneje predstavljamo posamezne primere.
Kaj pomenijo spremembe za delodajalce?
Za delodajalce spremembe pomenijo predvsem bolj jasno komunikacijo in večjo preglednost.
Ker so pravila ravnanja med bolniško odsotnostjo natančneje določena, imajo delodajalci jasnejše informacije o omejitvah zaposlenega. To zmanjšuje nesporazume in omogoča lažje ukrepanje v primerih, ko obstaja sum zlorabe bolniškega staleža.
Hkrati ostaja pomembno, da podjetja pravilno evidentirajo vse odsotnosti in zagotovijo, da so podatki ažurni ter skladni z zakonodajo.
Zakaj postajajo evidence še pomembnejše?
Vsaka bolniška odsotnost vpliva na organizacijo dela, razporeditev zaposlenih in obračun plač.
Če podjetje evidence vodi ročno ali v več različnih preglednicah, lahko hitro pride do napak ali neskladij. Digitalna evidenca delovnega časa omogoča, da so vse odsotnosti zabeležene na enem mestu, kadrovska služba pa ima ves čas pregled nad prisotnostjo zaposlenih.
To je pomembno tudi pri morebitnem inšpekcijskem nadzoru, saj lahko podjetje zahtevane podatke pripravi bistveno hitreje.
Končni sklep
Nova pravila ZZZS za bolniško odsotnost prinašajo strožje postopke, večjo odgovornost zaposlenih in večjo preglednost za delodajalce. Obvezna pravočasna prijava bolniške, osebni pregled pri zdravniku, jasno določen režim ravnanja in elektronska navodila so spremembe, ki bodo vplivale na vsakodnevno prakso v številnih podjetjih.
Za delodajalce je zato pomembno, da spremljajo zakonodajne novosti, vodijo urejene evidence odsotnosti in zaposlene pravočasno seznanijo z novimi pravili. Tako se lahko izognejo administrativnim zapletom in zagotovijo skladnost z veljavno zakonodajo.
