Samostojni podjetnik, ki se zaposli za polni delovni čas pri drugem delodajalcu, lahko svoj obstoječi s. p. ohrani in ga spremeni v tako imenovani popoldanski s. p. To je pogosta odločitev posameznikov, ki želijo ob redni zaposlitvi še naprej opravljati svojo dejavnost, pridobivati stranke ali ustvarjati dodaten prihodek.

Dobra novica je, da zaradi tega ni treba zapreti obstoječega s. p. in odpreti novega. Spremeni se predvsem podlaga za socialno zavarovanje, posledično pa tudi način plačevanja prispevkov.

Kako torej poteka prehod iz rednega v popoldanski s. p., katere obrazce je treba urediti in na kaj je treba biti pozoren?

Kdaj lahko redni s. p. spremenite v popoldanskega?

Popoldanski s. p. je pogovorni izraz za samostojnega podjetnika, ki dejavnost opravlja kot postranski poklic. To pomeni, da je v obvezna socialna zavarovanja vključen na drugi podlagi, praviloma prek zaposlitve za polni delovni čas pri drugem delodajalcu.

Ko posameznik sklene pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko svojo dejavnost še naprej opravlja kot popoldanski s. p. Prispevke za obvezna socialna zavarovanja iz naslova redne zaposlitve zanj obračunava delodajalec, iz naslova popoldanskega s. p. pa plačuje predpisane pavšalne prispevke.

Pomembno je, da zaposlitev pokriva polni delovni čas. Če se posameznik zaposli samo za krajši delovni čas, mora praviloma preostali del obveznega zavarovanja urediti iz druge ustrezne podlage, zato prehod v običajni popoldanski s. p. ni mogoč na enak način.

Kako poteka sprememba rednega v popoldanski s. p.?

Postopek je razmeroma preprost, vendar je pomembno pravilno uskladiti datume odjave in prijave v zavarovanje.

1. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi

Najprej mora posameznik skleniti pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas z novim delodajalcem. Dogovoriti se mora tudi za datum začetka zaposlitve, saj je ta pomemben pri urejanju zavarovanja.

Delodajalec ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja z obrazcem M-1. Prijava mora biti urejena ob začetku zaposlitve oziroma pred začetkom dela.

2. Odjava iz zavarovanja kot redni s. p. (obrazec M-2)

Ko se posameznik zaposli za polni delovni čas, se mora odjaviti iz obveznih socialnih zavarovanj, v katera je bil vključen na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti.

Za to se uporabi obrazec M-2. Z njim se uredi prenehanje zavarovanja iz naslova samozaposlitve.

Datum odjave je treba uskladiti z datumom začetka nove zaposlitve. Praviloma se zavarovanje iz naslova rednega s. p. zaključi dan pred začetkom zaposlitve pri drugem delodajalcu.

3. Prijava v zavarovanje za popoldanski s. p. (obrazec M-12)

Po odjavi iz zavarovanja kot samozaposlena oseba je treba urediti še prijavo za posebne primere zavarovanja, povezane z opravljanjem dejavnosti kot postranskega poklica.

Za to se uporabi obrazec M-12. Z njim se uredi zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Prijava se praviloma uredi z datumom začetka zaposlitve za polni delovni čas. Pri postopku je pomembno, da so datumi na obrazcih medsebojno usklajeni in da ni vrzeli v obveznem zavarovanju.

4. Ureditev podatkov pri FURS-u in računovodstvu

Po spremembi zavarovalne podlage se spremenijo tudi obveznosti glede plačevanja prispevkov. Zato je treba o spremembi pravočasno obvestiti računovodjo oziroma osebo, ki skrbi za davčne obračune.

Podjetnik mora preveriti, ali so njegovi podatki pri FURS-u pravilno urejeni in ali so obračuni prispevkov prilagojeni novemu statusu.

Postopek je mogoče urediti prek portala SPOT oziroma na točki SPOT, kjer lahko pomagajo pri oddaji ustreznih obrazcev.

Kaj se spremeni pri plačevanju prispevkov?

Največja praktična razlika med rednim in popoldanskim s. p. je v višini in načinu plačevanja prispevkov za socialno varnost.

Redni samostojni podjetnik je vključen v obvezna socialna zavarovanja na podlagi opravljanja dejavnosti. Prispevke plačuje glede na določeno zavarovalno osnovo, ki je praviloma odvisna od doseženega dobička v preteklem letu, ob upoštevanju zakonsko določenih omejitev in posebnosti.

Pri popoldanskem s. p. pa posameznik večino obveznih socialnih zavarovanj ureja prek zaposlitve. Iz naslova opravljanja dejavnosti zato plačuje pavšalne prispevke za posebne primere zavarovanja ter predpisane prispevke za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo.

Višina pavšalnih prispevkov se lahko spreminja, zato je treba aktualne zneske preveriti na spletni strani FURS.

Pomembno je tudi, da se pavšalni prispevki praviloma plačujejo do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. FURS podjetniku ne pošilja nujno posebne položnice, zato mora sam poskrbeti za pravočasno plačilo.

Ali se ob spremembi spremenijo dejavnosti in način obdavčitve?

Ne. Prehod iz rednega v popoldanski s. p. sam po sebi ne pomeni spremembe registriranih dejavnosti ali načina obdavčitve.

Podjetnik lahko še naprej opravlja registrirane dejavnosti, izdaja račune in posluje s strankami. Prav tako lahko ohrani obstoječi način ugotavljanja davčne osnove, če še naprej izpolnjuje zakonske pogoje.

Če je bil pred spremembo normirani s. p., lahko normiranstvo obdrži tudi po prehodu v popoldanski s. p., vendar mora še naprej izpolnjevati pogoje, ki veljajo za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Sprememba zavarovalnega statusa torej ne pomeni samodejne spremembe davčnega statusa. Gre za dve ločeni področji, ki ju je treba obravnavati posebej.

Ali lahko popoldanski s. p. posluje enako kot redni?

Da. Pravni status rednega in popoldanskega s. p. je enak. Razlika je predvsem v podlagi za socialno zavarovanje in načinu plačevanja prispevkov.

Popoldanski s. p. lahko še naprej izdaja račune, sklepa pogodbe s strankami, opravlja storitve in prodaja blago. Prav tako mora voditi ustrezne poslovne evidence, oddajati davčne obračune ter izpolnjevati druge obveznosti, ki veljajo za samostojne podjetnike.

Še vedno mora upoštevati tudi morebitne obveznosti glede DDV, če je identificiran za namene DDV, ter pravila glede izdajanja in hrambe računov.

Posebno pozornost je treba nameniti tudi pogodbi o zaposlitvi. Če želi zaposleni ob redni zaposlitvi opravljati dejavnost, ki konkurira dejavnosti njegovega delodajalca, mora upoštevati omejitve glede konkurenčne prepovedi in morebitne zahteve po soglasju delodajalca.

Na kaj morate biti pozorni pred prehodom?

Pred spremembo je smiselno preveriti nekaj ključnih stvari.

Najprej se prepričajte, da bo nova zaposlitev dejansko za polni delovni čas. Nato z delodajalcem uskladite datum začetka zaposlitve, saj boste na tej podlagi določili tudi datum odjave iz zavarovanja kot redni s. p.

Pomembno je, da pravočasno uredite obrazca M-2 in M-12 ter o spremembi obvestite računovodjo. Preverite tudi, kako bo sprememba vplivala na vaše mesečne obveznosti, davčne obračune in morebitno poslovanje z DDV.

Če imate odprte obveznosti iz preteklega obdobja, jih prehod v popoldanski s. p. ne odpravi. Vse že nastale davčne in druge poslovne obveznosti ostanejo veljavne.

Končni sklep

Prehod iz rednega v popoldanski s. p. je dobra možnost za posameznike, ki se zaposlijo za polni delovni čas, vendar želijo ohraniti svojo dejavnost. Pri tem ni treba zapirati podjetja ali ustanavljati novega, saj se spremeni predvsem zavarovalna podlaga.

Najpomembnejši del postopka je pravilna ureditev odjave iz zavarovanja z obrazcem M-2 in prijave za posebne primere zavarovanja z obrazcem M-12. Po spremembi podjetnik namesto rednih prispevkov iz naslova samozaposlitve plačuje pavšalne prispevke, medtem ko lahko s poslovanjem nadaljuje kot prej.

Če postopek pravočasno uskladite z delodajalcem, SPOT-om in računovodjo, je prehod razmeroma enostaven in ne zahteva prekinitve poslovanja.