Konec leta je za zaposlene pogosto povezan s pričakovanjem božičnice oziroma dodatnega izplačila. V Sloveniji pa božičnica ni več samo prostovoljna nagrada delodajalca. Z uvedbo zimskega regresa leta 2025 je vsak zaposleni pridobil zakonsko pravico do dodatnega izplačila, ki ga mora delodajalec zagotoviti pod pogoji, določenimi z zakonom.

V letu 2026 znaša obvezni zimski regres 740,94 evra za zaposlenega, ki je pri delodajalcu zaposlen celotno leto in dela polni delovni čas. Delodajalci morajo izplačilo praviloma urediti najpozneje do 18. decembra 2026.

Kaj to pomeni za podjetja, komu pripada celoten znesek, kako je z zaposlenimi, ki so med letom zamenjali službo, in kakšna je davčna obravnava izplačila?

Koliko znaša božičnica v letu 2026?

Zakonsko določeni zimski regres znaša polovico minimalne plače v Sloveniji.

Minimalna plača za leto 2026 znaša 1.481,88 evra bruto, zato je izračun naslednji:

To je zakonsko določen najnižji znesek za zaposlenega, ki je pri istem delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto in dela polni delovni čas.

Delodajalec lahko zaposlenim izplača tudi višji znesek. Zakon namreč določa minimalno pravico, ne pa najvišjega dovoljenega izplačila.

V primerjavi z letom 2025, ko je zimski regres znašal 638,86 evra, je letošnji znesek višji za 102,08 evra.

Božičnica ali zimski regres: kakšna je razlika?

Čeprav se izraza pogosto uporabljata kot sopomenki, pravno ne pomenita nujno istega izplačila.

Zimski regres je zakonsko določena pravica zaposlenih, ki jo ureja Zakon o pravici do zimskega regresa (ZPZR). Delodajalec ga mora izplačati, ne glede na to, ali je podjetje poslovalo z dobičkom ali izgubo.

Božičnica pa je pogovoren izraz, ki se pogosto uporablja za različna dodatna izplačila ob koncu leta. Lahko označuje zimski regres, lahko pa tudi nagrado za poslovno uspešnost oziroma dodatno nagrado, ki jo delodajalec izplača zaposlenim.

Pomembno je torej razlikovati med zakonsko obveznim zimskim regresom in dodatnim izplačilom za poslovno uspešnost. Če podjetje zaposlenim poleg zimskega regresa izplača še nagrado, gre za ločeno izplačilo z lastnimi pogoji in davčno obravnavo.

Komu pripada zimski regres?

Pravico do zimskega regresa imajo delavci, ki so v delovnem razmerju. To velja za zaposlene v zasebnem in javnem sektorju.

Celotni znesek 740,94 evra pripada zaposlenemu, ki je pri posameznem delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto in dela polni delovni čas.

Če je zaposleni začel delati med letom ali mu je delovno razmerje prenehalo pred koncem leta, mu pripada sorazmerni del zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.

To pomeni, da mora podjetje upoštevati tudi zaposlene, ki so med letom že odšli. Če je nekdo pri podjetju delal samo del leta, mu pripada ustrezen delež, tudi če decembra ni več zaposlen.

Kaj pa zaposleni s krajšim delovnim časom?

Pri zaposlitvi za krajši delovni čas se zimski regres praviloma izplača sorazmerno delovnemu času.

Če je zaposleni celo leto delal 20 ur tedensko, njegova pogodba pa določa polovico polnega delovnega časa, mu praviloma pripada polovica zimskega regresa oziroma 370,47 evra.

Obstajajo pa zakonske izjeme. Zaposleni, ki delajo krajši delovni čas zaradi posebnih okoliščin po 67. ali 67.b členu ZDR-1, imajo lahko pravico do polnega zneska. Zato je treba pri obračunu preveriti tudi razlog za krajši delovni čas.

Do kdaj mora delodajalec izplačati božičnico?

Zakon določa, da mora delodajalec zimski regres izplačati najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za plačo za november.

Za leto 2026 je redni rok:

18. december 2026

Izplačilo mora biti izvedeno v denarni obliki. Delodajalec ga ne more nadomestiti z darilnimi boni, izdelki podjetja ali drugimi ugodnostmi.

Ali lahko podjetje izplačilo prestavi?

Zakon dopušča možnost poznejšega izplačila v primeru nelikvidnosti delodajalca, vendar samo pod določenimi pogoji.

Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti mora omogočati takšen zamik. Če so pogoji izpolnjeni, se lahko rok za izplačilo prestavi, vendar najpozneje do 31. marca 2027.

Ta možnost ne velja za javni sektor.

Pomembno je, da podjetje izplačila ne more preprosto prestaviti samo zato, ker se tako odloči. Za uporabo izjeme morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji in pogoji iz ustrezne kolektivne pogodbe.

Kako je z davki in prispevki?

Zimski regres ima posebno davčno obravnavo.

Do višine polovice minimalne plače se zimski regres ne všteva v osnovo za plačilo dohodnine in prispevkov za socialno varnost, če so izpolnjeni zakonski pogoji.

Za leto 2026 to pomeni, da je znesek 740,94 evra ob običajnem izplačilu zimskega regresa neobdavčen z dohodnino in oproščen prispevkov.

Če delodajalec izplača višji znesek, je treba presežek obravnavati skladno z davčnimi pravili. Pri tem je pomembno upoštevati tudi druga izplačila za poslovno uspešnost in zakonske omejitve.

Delodajalec mora izplačilo ustrezno poročati Finančni upravi Republike Slovenije prek sistema eDavki z ustreznim obračunom davčnega odtegljaja.

Ali mora samostojni podjetnik izplačati božičnico sam sebi?

Ne. Samostojni podjetnik, ki nima zaposlenih, si zimskega regresa ne izplača samemu sebi.

Zimski regres je pravica iz delovnega razmerja in pripada delavcem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Če pa s. p. zaposluje delavce, mora tudi njim izplačati zimski regres pod enakimi zakonskimi pogoji kot drugi delodajalci.

Enako velja za družbenike in poslovodne osebe: če so v delovnem razmerju in izpolnjujejo zakonske pogoje, jim pripada zimski regres kot drugim zaposlenim. Samo opravljanje funkcije direktorja brez ustreznega delovnega razmerja pa še ne ustvarja pravice do zimskega regresa.

Kako se morajo podjetja pripraviti na izplačilo?

Za podjetja je zimski regres dodatna obveznost, ki jo je treba vključiti v finančno načrtovanje.

Pri manjšem podjetju z nekaj zaposlenimi znesek morda ne predstavlja večje težave. Pri podjetjih z več deset ali več sto zaposlenimi pa lahko skupno izplačilo pomeni precejšen finančni zalogaj.

Pred izplačilom je priporočljivo preveriti:

• kateri zaposleni so upravičeni do zimskega regresa,
• kdo je bil zaposlen samo del koledarskega leta,
• ali ima kdo pogodbo za krajši delovni čas,
• ali obstajajo posebne zakonske izjeme,
• ali je mogoče uporabiti zakonsko določeno možnost zamika,
• ali so zagotovljena sredstva za pravočasno izplačilo.

Pomembno je tudi, da ima podjetje urejene podatke o zaposlitvah, datumih nastopa dela, prenehanju delovnih razmerij in delovnem času. Ti podatki so potrebni za pravilen izračun sorazmernih izplačil.

Končni sklep

Božičnica oziroma zakonski zimski regres je v letu 2026 obvezen prejemek za zaposlene. Za delavca, ki je pri delodajalcu zaposlen celo leto za polni delovni čas, znaša najmanj 740,94 evra, izplačan pa mora biti praviloma najpozneje do 18. decembra 2026.

Podjetja morajo pravočasno preveriti upravičence, izračunati morebitne sorazmerne zneske in zagotoviti sredstva za izplačilo. Posebno pozornost je treba nameniti zaposlenim, ki so med letom zamenjali delodajalca ali delajo krajši delovni čas.

Urejena evidenca zaposlenih in delovnega časa lahko pri tem precej olajša delo računovodstva ter zmanjša možnost napak pri obračunu.