Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v številnih podjetjih pogosta oblika zaposlovanja. Delodajalci jo uporabljajo predvsem takrat, ko potrebujejo dodatno pomoč za omejeno obdobje, nadomeščajo odsotnega zaposlenega ali še ne vedo, kakšne bodo dolgoročne kadrovske potrebe.
Kljub temu pogodba za določen čas ni namenjena temu, da bi zaposleni več let neprekinjeno delal na podlagi vedno novih pogodb. Zakonodaja zato določa jasne omejitve glede trajanja in podaljševanja takšnih pogodb.
Prav vprašanje, kolikokrat se lahko pogodba podaljša, je eno najpogostejših med delodajalci in zaposlenimi.
Kdaj se lahko sklene pogodba za določen čas?
Pogodba za določen čas se lahko sklene le v primerih, ki jih določa zakon. Namenjena je predvsem situacijam, ko obstaja začasna potreba po delu.
Med najpogostejšimi razlogi so nadomeščanje začasno odsotnega delavca, sezonsko delo, projektno delo ali začasno povečan obseg dela.
Če za sklenitev pogodbe za določen čas ni zakonitega razloga, lahko takšna pogodba že od začetka predstavlja tveganje za delodajalca.
Ali obstaja omejitev pri podaljševanju?
Da.
Slovenska zakonodaja ne določa neposredno števila podaljšanj, določa pa omejitev skupnega trajanja pogodb za določen čas.
V večini primerov lahko delodajalec z istim zaposlenim za isto delo sklepa pogodbe za določen čas največ dve leti. V to obdobje se vštevajo tudi podaljšanja in zaporedne pogodbe.
To pomeni, da ni pomembno, ali je pogodba podaljšana enkrat, trikrat ali desetkrat. Pomembno je skupno trajanje zaposlitve za določen čas.
Če zaposleni pri istem delodajalcu opravlja isto delo več kot dve leti na podlagi pogodb za določen čas, lahko pride do tako imenovane transformacije pogodbe v pogodbo za nedoločen čas.
Kaj pomeni transformacija pogodbe?
Transformacija pomeni, da se šteje, da ima zaposleni pogodbo za nedoločen čas, čeprav formalno še vedno dela na podlagi pogodbe za določen čas.
Do tega lahko pride, če delodajalec preseže zakonske omejitve ali pogodbo za določen čas uporablja v nasprotju z zakonodajo.
V praksi so takšni primeri pogosti predvsem takrat, ko podjetje več let zapored sklepa nove pogodbe za isto delovno mesto brez utemeljenega razloga.
Zaposleni lahko v takšnih primerih svoje pravice uveljavlja tudi po sodni poti.
Ali obstajajo izjeme?
Da.
Zakon določa nekatere izjeme, pri katerih omejitev dveh let ne velja na enak način.
Takšne situacije so lahko povezane z nadomeščanjem začasno odsotnega delavca, določenimi projektnimi deli ali posebnimi primeri, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba.
Prav zaradi teh izjem je pomembno, da delodajalec pred vsakim podaljšanjem preveri, ali še vedno obstaja zakonita podlaga za pogodbo za določen čas.
Kaj morajo spremljati delodajalci?
Podjetja pogosto spremljajo datum izteka pogodbe, manj pozornosti pa namenijo skupnemu trajanju zaposlitve.
To lahko hitro povzroči težave, predvsem v podjetjih z večjim številom zaposlenih ali pogostimi podaljšanji pogodb.
Poleg same pogodbe je pomembno spremljati tudi:
- datum prve zaposlitve,
- število sklenjenih pogodb,
- trajanje posameznih obdobij,
- in razlog za sklenitev pogodbe za določen čas.
Če teh podatkov ni mogoče hitro preveriti, obstaja večja možnost administrativnih napak.
Zakaj so pomembne kadrovske evidence?
Pri podaljševanju pogodb imajo urejene evidence veliko vlogo. Delodajalec mora imeti pregled nad trajanjem zaposlitve, statusom zaposlenega in drugimi podatki, ki vplivajo na zakonitost zaposlitve.
V podjetjih, kjer se podatki vodijo ročno ali v različnih dokumentih, se hitro zgodi, da nihče nima popolnega pregleda nad dejanskim stanjem.
Digitalizacija kadrovskih procesov zato podjetjem omogoča bistveno lažje spremljanje rokov, pogodb in kadrovskih obveznosti.
Kaj morajo spremljati delodajalci?
Če delodajalec pogodbo za določen čas uporablja v nasprotju z zakonodajo, lahko pride do različnih posledic.
Poleg morebitnih zahtevkov zaposlenih lahko podjetje doleti tudi nadzor pristojnih organov. V določenih primerih se lahko šteje, da je delovno razmerje že prešlo v zaposlitev za nedoločen čas, ne glede na vsebino pogodbe.
Zato je pomembno, da se podaljševanje pogodb obravnava premišljeno in v skladu z veljavnimi predpisi.
Končni sklep
Pogodbe o zaposlitvi za določen čas so koristno orodje za podjetja, vendar imajo jasno določene omejitve. Ključno ni število podaljšanj, temveč skupno trajanje zaposlitve in obstoj zakonitega razloga za sklenitev takšne pogodbe.
Podjetja, ki imajo urejene kadrovske evidence in dober pregled nad pogodbami zaposlenih, bistveno lažje spremljajo zakonske roke in zmanjšajo tveganje za administrativne ali pravne zaplete.
