Podjetništvo med mladimi v Sloveniji ni nič novega. Veliko študentov že danes razvija svoje projekte, ustvarja spletne trgovine, ponuja različne storitve ali sodeluje pri razvoju digitalnih rešitev. Kljub temu je bila izbira do zdaj precej omejena. Večina se je odločala med študentskim delom, odprtjem klasičnega s.p. ali ustanovitvijo podjetja.
V letu 2026 je veliko pozornosti pritegnil predlog uvedbe tako imenovanega študentskega s.p., nove oblike samostojnega podjetništva, namenjene študentom. Namen predloga je mladim omogočiti lažji vstop v podjetništvo in zmanjšati administrativne ter finančne ovire pri začetku samostojne poslovne poti.
Ker gre za relativno novo temo, se pojavlja veliko vprašanj o tem, kaj študentski s.p. sploh pomeni, komu je namenjen in kako bi se razlikoval od obstoječih oblik dela.
Zakaj se je pojavila ideja o študentskem s.p.
V zadnjih letih vse več mladih opravlja delo, ki ga je težko umestiti v klasične oblike študentskega dela. Mednje sodijo programiranje, grafično oblikovanje, ustvarjanje digitalnih vsebin, svetovanje, razvoj aplikacij in številne druge dejavnosti, kjer posameznik pogosto dela za več naročnikov hkrati.
Predlagatelji menijo, da bi študentski s.p. mladim omogočil enostavnejše poslovanje in spodbudil razvoj podjetniških idej že v času študija. Cilj je ustvariti okolje, v katerem bi mladi lažje preizkusili svojo poslovno idejo in pridobili prve podjetniške izkušnje
Kako bi se študentski s.p. razlikoval od klasičnega s.p.
Ključna razlika naj bi bila v tem, da bi bila nova oblika prilagojena študentom in njihovemu statusu. Predlog predvideva posebna pravila glede obdavčitve, prispevkov in pogojev za opravljanje dejavnosti.
Za številne mlade bi to pomenilo možnost, da svoje storitve ponujajo neposredno naročnikom in pri tem poslujejo bolj samostojno kot pri klasičnem študentskem delu.
Hkrati pa je treba poudariti, da podrobnosti in končna ureditev ostajajo predmet zakonodajnega postopka, zato je pomembno spremljati uradne informacije in morebitne spremembe zakonodaje.
Ali bo študentski s.p. nadomestil študentsko delo?
Najverjetneje ne.
Študentsko delo bo tudi v prihodnje ostalo najpreprostejša oblika občasnega dela za večino dijakov in študentov. Za številne mlade, ki delajo le nekaj ur tedensko ali občasno med študijem, odprtje podjetja verjetno ne bo smiselna izbira.
Po drugi strani pa bi lahko študentski s.p. predstavljal zanimivo možnost za posameznike, ki redno sodelujejo z naročniki, ustvarjajo višje prihodke ali želijo razvijati lastno poslovno dejavnost.
Zakaj predlog povzroča toliko razprav
Čeprav ideja spodbuja podjetništvo med mladimi, ni naletela zgolj na pozitivne odzive.
Nekatere študentske, mladinske in sindikalne organizacije opozarjajo, da bi lahko nova ureditev povzročila več negotovih oblik dela in povečala tveganje za prikrita delovna razmerja. Po njihovem mnenju obstaja možnost, da bi nekateri naročniki mlade usmerjali v odprtje študentskega s.p. namesto drugih oblik sodelovanja.
Po drugi strani zagovorniki poudarjajo, da bi nova ureditev mladim omogočila več svobode pri poslovanju in lažji razvoj lastnih podjetniških idej.
Kaj to pomeni za mlade, ki razmišljajo o podjetništvu
Ne glede na končno obliko zakona je jasno, da zanimanje za podjetništvo med mladimi raste. Vse več študentov že med študijem razvija lastne projekte, sodeluje z domačimi in tujimi naročniki ter išče načine za samostojno ustvarjanje prihodkov.
Prav zato je pomembno razumeti razlike med študentskim delom, klasičnim s.p. in morebitnimi novimi oblikami podjetništva. Pred odločitvijo je smiselno preveriti stroške, davčne obveznosti in vpliv na pravice, povezane s študentskim statusom.
Če vas zanima, kakšna je razlika med različnimi oblikami dela in koliko lahko dejansko zaslužite, lahko uporabite tudi naš kalkulator študentskega zaslužka, kjer hitro primerjate različne scenarije.
Končni sklep
Študentski s.p. je ena izmed bolj odmevnih podjetniških tem leta 2026. Predlog želi mladim olajšati prve korake v podjetništvo in omogočiti lažji razvoj lastnih projektov, hkrati pa odpira številna vprašanja glede socialne varnosti in položaja študentov na trgu dela.
Ne glede na to, kakšna bo končna ureditev, je jasno, da postajajo podjetništvo, samostojno delo in digitalne storitve vse pomembnejši del študentskega okolja. Za mlade, ki razmišljajo o lastni poslovni poti, bo zato spremljanje teh sprememb v prihodnjih mesecih še posebej pomembno.
