Poletna vročina lahko precej oteži delo, še posebej kadar zaposleni delajo na prostem ali opravljajo fizično zahtevna dela. Na gradbiščih, v kmetijstvu, komunali in drugih dejavnostih lahko visoke temperature predstavljajo resno tveganje za zdravje zaposlenih.

Zato vročina ni samo vprašanje udobja. Delodajalec mora pri organizaciji dela upoštevati tudi varnost in zdravje zaposlenih ter ob visokih temperaturah sprejeti ustrezne ukrepe.

Kaj velja pri delu v zaprtih prostorih?

Pravilnik določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih praviloma ne sme presegati 28 °C. Izjema so tako imenovani vroči delovni prostori, kjer visoka temperatura nastaja zaradi samega delovnega procesa, na primer zaradi peči ali druge delovne opreme.

Ko temperatura zaradi zunanjih vremenskih razmer preseže 28 °C, mora delodajalec sprejeti ukrepe, s katerimi zaposlenim zagotovi ustrezne pogoje za varno delo. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati naravo dela, fizične obremenitve in oceno tveganja.

Ni torej pravilo, da mora delodajalec pri 29 °C avtomatsko zapreti podjetje. Pomembno je, da oceni razmere in izvede ukrepe, ki so glede na delo potrebni.

Katere ukrepe lahko uvede delodajalec?

Ukrep je lahko precej preprost. Delovni čas se lahko začasno prerazporedi tako, da se zahtevnejša dela opravijo zgodaj zjutraj, ko so temperature nižje. Delodajalec lahko zagotovi tudi pogostejše in daljše odmore, zmanjša intenzivnost dela ali omogoči delo v hladnejšem prostoru.

Med možnimi ukrepi so tudi klimatske in prezračevalne naprave, senčenje ter drugi tehnični ukrepi. Inšpektorat kot možnost navaja tudi skrajšanje delovnega časa, v skrajnih primerih pa prekinitev delovnega procesa.

Pomembno je, da so ukrepi povezani z oceno tveganja in da so določeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Kaj pa voda in odmori?

Pri visokih temperaturah mora delodajalec posebno pozornost nameniti hidraciji zaposlenih. Med priporočenimi ukrepi je zagotavljanje ustreznih brezalkoholnih napitkov, predvsem vode.

Pomembni so tudi kratki in pogosti odmori, zlasti če gre za fizično zahtevno delo. Inšpektorat priporoča, da se v času največje vročine zmanjšajo fizične obremenitve in da se zahtevnejša opravila, kadar je to mogoče, opravijo v hladnejšem delu dneva.

Delo na prostem je še posebej zahtevno

Pri delu na prostem je položaj nekoliko drugačen. Zaposleni niso izpostavljeni samo visoki temperaturi, ampak tudi soncu, UV sevanju in drugim vremenskim vplivom.

Delodajalec mora zato delovna mesta urediti tako, da so zaposleni čim bolj zaščiteni pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Pri organizaciji dela mora upoštevati tudi fizične obremenitve in trajanje izpostavljenosti vročini.

To je posebej pomembno v gradbeništvu, kjer lahko zaposleni več ur delajo na neposrednem soncu in pri tem opravljajo fizično zahtevna dela.

Posebno pravilo za delo na prostem nad 30 °C

Za delo na prostem je pomemben tudi prag 30 °C. Pri temperaturi zraka nad 30 °C se lahko dela na prostem izvajajo pod pogojem, da imajo delavci najmanj na vsaki dve do tri ure zagotovljeno najmanj 15-minutno prekinitev dela in brezplačne brezalkoholne napitke.

Med prekinitvami mora delodajalec v največji možni meri zagotoviti tudi zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Če zaposleni delajo na jasnem in sončnem vremenu, mora biti zagotovljena ustrezna zaščita pred vplivi sonca.

To je pomembno predvsem za podjetja, katerih zaposleni delajo na gradbiščih, v kmetijstvu, gozdarstvu in drugih dejavnostih na prostem.

Ali lahko delodajalec zaradi vročine spremeni delovni čas?

Da. Prerazporeditev delovnega časa je eden od ukrepov, ki jih Inšpektorat izrecno navaja kot možnost pri visokih temperaturah.

Podjetje lahko na primer zahtevnejša dela organizira zgodaj zjutraj in delo v najbolj vročem delu dneva omeji. Takšna organizacija je lahko precej bolj učinkovita kot čakanje, da razmere postanejo nevarne.

Pomembno pa je, da je način organizacije dela skladen z veljavnimi pravili glede delovnega časa in da se vse spremembe ustrezno evidentirajo.

Kaj mora delodajalec upoštevati pri oceni tveganja?

Vročina mora biti vključena v ocenjevanje tveganj tam, kjer predstavlja nevarnost za zaposlene. Delodajalec mora oceniti, kakšne so toplotne obremenitve, kakšno delo zaposleni opravljajo, koliko časa so izpostavljeni vročini in kateri ukrepi so potrebni za varno delo.

Pri tem je pomembna tudi narava dela. Ni enako, če zaposleni osem ur sedi v pisarni ali če osem ur fizično dela na neposrednem soncu.

Prav zato ni mogoče določiti ene same temperature, pri kateri bi bila vsa dela avtomatsko prepovedana. Ukrepi morajo biti prilagojeni dejanskim razmeram na delovnem mestu.

Kaj lahko naredi podjetje že pred vročinskim valom?

Najboljša rešitev je, da podjetje ne začne ukrepati šele takrat, ko so temperature že zelo visoke. Smiselno je vnaprej določiti, kdo spremlja vremenske razmere, kako se bo organiziral delovni čas in kje bodo zaposleni lahko opravili odmor.

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je leta 2026 pripravilo tudi nov vodnik za varno delo na prostem v času vročinskih valov, ki vsebuje konkretne usmeritve za pravočasno ukrepanje.

Za podjetja je to še posebej uporabno pri organizaciji dela na gradbiščih in drugih lokacijah, kjer zaposlenih ni mogoče preprosto preseliti v klimatiziran prostor.

Vročina in evidenca delovnega časa

Ko podjetje zaradi vročine spremeni organizacijo dela, je pomembno tudi pravilno evidentiranje delovnega časa. Če se začetek in konec dela zaradi vročine začasno spremenita, morajo biti podatki v evidenci še vedno pravilni in ažurni.

Pri pogostejših odmorih, prerazporeditvah delovnega časa ali drugih spremembah je zato digitalna evidenca lahko precej bolj praktična. Podjetje ima na enem mestu pregled nad dejansko opravljenimi urami, odmori in morebitnimi spremembami urnika.

To je pomembno tudi zato, ker evidenca delovnega časa ni namenjena samo obračunu plač, ampak predstavlja pomemben del dokumentacije o organizaciji dela.

Vročina ni razlog, da se varnost zaposlenih postavi na stran

Visoke temperature so lahko neprijetne, pri fizično zahtevnem delu pa tudi nevarne. Zato mora delodajalec razmere oceniti in pravočasno sprejeti ustrezne ukrepe.

Pri delu v zaprtih prostorih je pomemben prag 28 °C, pri delu na prostem pa je treba poleg temperature upoštevati tudi sonce, fizične obremenitve in trajanje izpostavljenosti. Pri temperaturah nad 30 °C veljajo za delo na prostem tudi konkretne zahteve glede prekinitev dela in brezalkoholnih napitkov.

Dobro načrtovani ukrepi tako niso samo zakonska obveznost, ampak tudi način, kako podjetje zmanjša možnost zdravstvenih težav in omogoči zaposlenim varnejše delo tudi v najbolj vročih dneh.