Preprečevanje pranja denarja je tema, ki jo veliko podjetnikov povezuje predvsem z bankami in finančnimi ustanovami. V resnici pa Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) določa obveznosti tudi za številna druga podjetja in samostojne podjetnike.

Čeprav večina manjših podjetij ne spada med zavezance po zakonu, je pomembno poznati osnovna pravila. S tem se lahko izognete nepotrebnim zapletom, predvsem če poslujete z večjimi zneski, gotovino ali opravljate dejavnost, ki jo zakon posebej ureja.


Kaj je namen zakona?

Glavni namen zakona je preprečevanje zlorabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma. Zakon določa ukrepe, s katerimi se prepoznavajo sumljive transakcije, preverja identiteta strank in zmanjšuje tveganje nezakonitega poslovanja.

Za podjetja to pomeni predvsem večjo skrb pri poslovanju in ustrezno dokumentiranje določenih poslovnih razmerij.


Ali zakon velja za vsako podjetje?

Ne.

ZPPDFT-2 določa poseben seznam zavezancev, ki morajo izvajati ukrepe za preprečevanje pranja denarja. Mednje sodijo predvsem:

  • banke in hranilnice,
  • zavarovalnice,
  • računovodski servisi,
  • davčni svetovalci,
  • notarji,
  • odvetniki pri določenih poslih,
  • nepremičninske družbe,
  • ponudniki storitev s kriptosredstvi,
  • ponudniki plačilnih storitev,
  • organizatorji iger na srečo,
  • ter nekateri drugi subjekti, določeni v zakonu.

Če vodite običajno proizvodno, trgovsko ali storitveno podjetje, praviloma niste zavezanec po tem zakonu. To pa ne pomeni, da lahko prezrete pravila glede zakonitega poslovanja ali sprejemanja večjih gotovinskih plačil.


Katere obveznosti imajo zavezanci?

Podjetja, ki spadajo med zavezance, morajo izvajati več ukrepov za obvladovanje tveganj.

Med najpomembnejše sodijo ugotavljanje in preverjanje identitete strank, izdelava ocene tveganja, spremljanje poslovnega razmerja, usposabljanje zaposlenih, imenovanje pooblaščene osebe v primerih, ki jih določa zakon, ter poročanje Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja o sumljivih transakcijah. Prav tako morajo voditi predpisane evidence in ustrezno hraniti dokumentacijo

Preizkusite brezplačno že danes!
Evidenca delovnega časa za vaše podjetje

Evidenca delovnega časa za vaše podjetje

Kaj pomeni pregled stranke?

Ena najpomembnejših obveznosti je tako imenovani pregled stranke.

To pomeni, da mora zavezanec poznati svojo stranko, preveriti njeno identiteto in po potrebi ugotoviti tudi dejanskega lastnika podjetja. Pri poslovanju z večjim tveganjem je treba opraviti dodatna preverjanja in spremljati potek poslovnega razmerja.

Namen teh ukrepov ni oteževanje poslovanja, temveč preprečevanje zlorab finančnega sistema.


Kaj pa gotovinska plačila?

Podjetniki pogosto zmotno mislijo, da zakon prepoveduje vsako večje gotovinsko plačilo.

V praksi veljajo posebna pravila in omejitve glede gotovinskega poslovanja, ki jih določajo različni predpisi. Če podjetje posluje z večjimi gotovinskimi zneski ali opravlja dejavnost z večjim tveganjem, je priporočljivo preveriti, katere obveznosti zanj veljajo.

Pri večjih transakcijah je zato vedno smiselno uporabiti negotovinske načine plačila, saj so preglednejši in lažje sledljivi.


Kakšne so posledice neupoštevanja zakona?

Za zavezance, ki ne izvajajo predpisanih ukrepov, zakon predvideva različne sankcije. Višina globe je odvisna od vrste kršitve, velikosti podjetja in drugih okoliščin posameznega primera. Poleg finančnih kazni lahko nepravilnosti vplivajo tudi na ugled podjetja in povzročijo dodatne nadzorne postopke.


Zakaj je pomembna dobra dokumentacija?

Ne glede na to, ali ste zavezanec po ZPPDFT-2 ali ne, je urejena poslovna dokumentacija temelj zakonitega poslovanja.

Podjetja morajo skrbeti za pregledno hrambo dokumentov, pravilno izdajanje računov in ažurno vodenje evidenc. Če zaposlujete delavce, je pomembno tudi pravilno vodenje evidence delovnega časa, saj lahko urejene evidence bistveno olajšajo poslovanje in morebitne nadzore.


Končni sklep

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ne nalaga enakih obveznosti vsem podjetjem. Posebne zahteve veljajo predvsem za zavezance, ki opravljajo dejavnosti z večjim tveganjem za pranje denarja ali financiranje terorizma. Ti morajo izvajati pregled strank, ocenjevati tveganja, voditi predpisane evidence in po potrebi poročati pristojnim organom.

Čeprav večina manjših podjetij med zavezance ne sodi, je dobro poznati osnovna pravila in spremljati zakonodajne spremembe. Pregledno poslovanje, urejena dokumentacija in spoštovanje predpisov so najboljša podlaga za varno in dolgorošno poslovanje.