Davčni nadzor je nekaj, česar si verjetno ne želi noben podjetnik. Kljub temu pa sam nadzor še ne pomeni, da je podjetje naredilo kaj narobe. FURS nadzor izvaja na podlagi različnih kriterijev, predvsem z analizo tveganj, del nadzorov pa poteka tudi naključno.

Veliko bolj pomembno od vprašanja, ali bo podjetje kdaj deležno nadzora, je zato vprašanje, kako dobro je nanj pripravljeno.

Če so računi, evidence, pogodbe, davčni obračuni in druga dokumentacija urejeni skozi vse leto, je tudi morebitni nadzor precej manj stresen. Težava nastane predvsem takrat, ko podjetnik začne dokumente iskati šele po prejemu obvestila FURS.

Kaj sploh je davčni nadzor?

Davčni nadzor je postopek, s katerim FURS preverja, ali podjetje oziroma drug davčni zavezanec pravilno in pravočasno izpolnjuje davčne obveznosti.

FURS lahko nadzor izvaja na različnih področjih. Preverja lahko na primer davčne obračune, DDV, prihodke, stroške, izdane in prejete račune ter druga dejstva, ki so pomembna za obdavčenje. Pri davčnem inšpekcijskem nadzoru lahko preverja tudi več področij poslovanja oziroma več vrst davkov.

Nadzor se lahko opravi v prostorih FURS, na terenu ali v prostorih podjetja. FURS pri tem uporablja različne metode nadzora glede na področje in ugotovljeno davčno tveganje.

Zakaj FURS izbere določeno podjetje?

Podjetje ni nujno izbrano zato, ker bi FURS že vedel, da je storilo napako.

Finančna uprava uporablja analizo tveganja in objektivne kriterije za določanje prednostnih nadzorov. Pri tem upošteva različne podatke in odstopanja, ki lahko kažejo na večje tveganje za nepravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti. Del nadzora poteka tudi po naključnem izboru.

To pomeni, da tudi podjetje, ki meni, da posluje popolnoma pravilno, ni nujno izvzeto iz nadzora.

Kako se davčni nadzor začne?

Pri klasičnem davčnem inšpekcijskem nadzoru se postopek praviloma začne z vročitvijo sklepa o začetku nadzora. Inšpektor lahko začne opravljati nadzor po poteku osmih dni od vročitve sklepa.

Če bi bila zaradi čakanja ogrožena izvedba oziroma namen nadzora, lahko FURS v določenih primerih začne postopek tudi brez predhodne izdaje sklepa.

Ko podjetnik prejme dokumentacijo FURS, zato ni dobro, da jo preprosto odloži in čaka. Najprej je treba preveriti, kaj se nadzira, za katero obdobje in katere dokumente mora podjetje pripraviti.

Kaj lahko FURS zahteva od podjetja?

Podjetje mora pri nadzoru sodelovati in FURS-u omogočiti ugotavljanje dejanskega stanja.

To lahko pomeni predložitev poslovnih knjig, računov, pogodb, drugih dokumentov, podatkov in pojasnil. Uradna oseba lahko zahteva tudi pregled podatkov in dokumentacije ter opravi druga dejanja, ki jih dovoljujejo njena zakonska pooblastila.

Zato ni dovolj, da podjetnik reče, da so vsi računi »pri računovodji«. Dokumentacija mora biti dejansko dosegljiva in podjetje mora vedeti, kje se nahaja.

Katere dokumente je smiselno imeti urejene?

Največ težav lahko povzroči dokumentacija, ki je nepopolna ali med seboj ni usklajena.

Podjetje naj ima urejene predvsem izdane in prejete račune, pogodbe s poslovnimi partnerji, bančne izpiske, evidence prihodkov in stroškov, davčne obračune ter drugo dokumentacijo, ki dokazuje poslovne dogodke.

Če ima podjetje zaposlene, je treba posebej poskrbeti tudi za kadrovsko dokumentacijo, obračune plač, evidence odsotnosti in evidenco delovnega časa.

Pri podjetjih, ki so zavezanci za DDV, je še posebej pomembno, da se podatki na računih ujemajo z davčnimi evidencami in obračuni. FURS od leta 2025 prejema tudi elektronske evidence obračunanega in odbitnega DDV, zato ima pri nadzoru DDV na voljo več podatkov za preverjanje.

Posebej preverite DDV

DDV je eno izmed področij, kjer se lahko napake hitro naberejo.

Podjetje mora pravilno obračunavati izstopni DDV, pravilno uveljavljati odbitek DDV in pravočasno oddajati zahtevane evidence. Pri poslovanju s tujino je treba dodatno preverjati pravila glede pridobitev blaga, storitev, dobav znotraj EU in drugih čezmejnih transakcij.

FURS je v programu dela za leto 2026 posebej izpostavil nadzor področja DDV. Pri tem uporablja tudi podatke iz elektronskih evidenc DDV za učinkovitejše prepoznavanje davčnih tveganj.

Zato je smiselno, da podjetje ne preverja DDV šele takrat, ko pride do nadzora. Bolje je, da se morebitne napake odkrijejo že pri rednem računovodskem pregledu.

Kaj pa stroški podjetja?

Pri stroških je pomembno predvsem vprašanje, ali so poslovno utemeljeni in ali ima podjetje ustrezno dokumentacijo.

Račun sam po sebi še ne pomeni, da je strošek avtomatsko davčno priznan. Pomembna je vsebina poslovnega dogodka in povezava z dejavnostjo podjetja.

Če podjetje na primer kupi opremo, računalnik, telefon, službeno vozilo ali plača določeno storitev, mora biti iz dokumentacije razvidno, kaj je bilo kupljeno in zakaj je bil strošek povezan s poslovanjem.

Prav zato je dobro, da podjetnik pri večjih ali nekoliko bolj nenavadnih stroških shrani tudi dodatno dokumentacijo, ki pojasnjuje poslovni namen.

Ne pozabite na zaposlene in evidenco delovnega časa

Davčni nadzor ni edini razlog, zaradi katerega mora podjetje imeti urejeno evidenco zaposlenih in delovnega časa. Evidence so pomembne tudi zaradi delovne zakonodaje.

Če podjetje zaposluje, je smiselno preveriti, ali se podatki o delovnem času, odsotnostih, dopustih in plačah med seboj ujemajo.

Če je na primer v evidenci delovnega časa določen obseg opravljenih ur, obračun plače pa temelji na popolnoma drugačnih podatkih, lahko takšna neskladja povzročijo dodatna vprašanja.

Pri elektronski evidenci je zato pomembno, da sistem ne služi samo beleženju prihodov in odhodov, ampak da so podatki pregledni in jih je mogoče ustrezno izvoziti oziroma predstaviti.

Kaj naredite, ko prejmete poziv FURS?

Najprej brez panike.

Preberite dokument in preverite, kaj FURS zahteva. Če je zahtevan določen seznam dokumentacije, pripravite dokumente po istem vrstnem redu. Tako boste lažje preverili, ali je vse pripravljeno.

Če je za določeno področje odgovoren računovodski servis, ga o nadzoru čim prej obvestite. Pri bolj zapletenih davčnih vprašanjih je lahko smiselno vključiti tudi davčnega svetovalca ali drugega strokovnjaka.

Davčni zavezanec ima v postopku pravico biti prisoten pri nadzoru in biti tekoče obveščen o pomembnih dejstvih. Lahko tudi imenuje osebo, ki daje podatke in pojasnila, ter ima strokovnjaka, ki mu pri tem svetuje.

Kaj se zgodi po koncu nadzora?

Po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru inšpektor sestavi zapisnik, v katerem so navedene ugotovitve in pomembna dejstva.

Na zapisnik lahko davčni zavezanec pri davčnem inšpekcijskem nadzoru poda pripombe najpozneje v 30 dneh od vročitve zapisnika. Če nepravilnosti niso ugotovljene, se postopek lahko konča s sklepom o ustavitvi. Če so ugotovljene nepravilnosti, lahko sledi odločba in druge posledice glede na ugotovitve.

Pri drugih oblikah davčnega nadzora so lahko postopki in roki drugačni. FURS na primer pri nadzoru posameznega področja poslovanja navaja 10-dnevni rok za pripombe na zapisnik.

Če podjetje prejme odločbo, s katero se ne strinja, ima pod pogoji in v rokih, določenih s predpisi, možnost pravnega sredstva.

Najboljša priprava je urejeno poslovanje skozi vse leto

Podjetnik se na davčni nadzor ne bi smel pripravljati šele takrat, ko dobi obvestilo FURS.

Veliko bolj učinkovito je, da ima podjetje že sproti urejeno dokumentacijo. Računi naj bodo pravilno evidentirani, davčni obračuni oddani pravočasno, pogodbe shranjene, poslovni stroški ustrezno dokumentirani, evidence zaposlenih pa ažurne.

Enako velja za elektronske podatke. Če podjetje uporablja več različnih programov, je dobro občasno preveriti, ali se podatki med sistemi ujemajo.

Takšen pregled lahko razkrije napake, še preden jih opazi FURS.

Kratek pregled pred davčnim nadzorom

Če želite preveriti, ali je podjetje dobro pripravljeno, si lahko zastavite nekaj preprostih vprašanj.

Ali imamo urejene izdane in prejete račune? Ali se podatki v računovodstvu ujemajo z bančnimi transakcijami? So davčni obračuni oddani pravočasno? Imamo za večje stroške ustrezna dokazila? So pogodbe in druga poslovna dokumentacija dosegljive? Če smo zavezanec za DDV, se naše evidence ujemajo z obračuni? Če imamo zaposlene, so urejene tudi evidence delovnega časa in odsotnosti?

Če lahko na ta vprašanja brez večjega iskanja odgovorite pritrdilno, je podjetje že precej bolje pripravljeno.

Končni sklep

Davčni nadzor ni nekaj, kar bi bilo mogoče popolnoma preprečiti. FURS pri izbiri nadzorov uporablja analizo tveganj, objektivne kriterije in tudi naključni izbor.

Lahko pa podjetnik zelo zmanjša težave, ki jih nadzor povzroči.

Najboljša priprava je urejeno poslovanje skozi vse leto. Dokumentacija naj bo pregledna, davčne obveznosti pravočasno izpolnjene, poslovni dogodki ustrezno dokumentirani, podatki v različnih evidencah pa med seboj usklajeni.

Če pride do nadzora, je najpomembneje sodelovati s FURS, pravočasno pripraviti zahtevano dokumentacijo in se pri zahtevnejših vprašanjih pravočasno posvetovati s strokovnjakom.