Nadure ostajajo eno izmed najbolj občutljivih področij delovnega prava, saj neposredno posegajo v razmerje med zaposlenimi in delodajalci ter vplivajo na organizacijo dela, stroške podjetja in dobro počutje zaposlenih. V zadnjih letih Inšpektorat RS za delo vse več pozornosti namenja pravilnemu evidentiranju delovnega časa, saj se v praksi pogosto pojavljajo nepravilnosti, zato je natančno beleženje nadur tudi v letu 2025 ključnega pomena. V nadaljevanju je pripravljen celovit in jasen pregled vseh pravil, omejitev ter postopkov, ki jih mora poznati vsako podjetje in vsak zaposleni, da bo delo potekalo zakonito, transparentno in brez nepotrebnih zapletov.

Zakaj nadure sploh nastajajo? Najpogostejši realni razlogi v podjetjih

Čeprav zakon določa, da se nadure smejo odrejati le v izjemnih primerih, se v praksi pogosto pojavljajo zaradi organizacijskih ali operativnih okoliščin, ki jih podjetje ne more vedno predvideti. Najpogostejši razlogi vključujejo nenadno povečanje obsega dela, odsotnosti ključnih zaposlenih, nujne zaključke projektov ali nepričakovane zahteve strank, ki zahtevajo takojšnje odzive. V določenih panogah, kot so logistika, proizvodnja, IT in trgovina, so nadure pogoste tudi zaradi sezonskih nihanj in obdobij povečane aktivnosti, ki zahtevajo hitrejše prilagajanje.

Pogosto se pojavi tudi situacija, ko delodajalec nepravilno oceni kadrovske potrebe, kar vodi v sistemski primanjkljaj zaposlenih, zaradi katerega obstoječi kader redno opravlja dodatne ure. Čeprav so nadure v takih primerih “logične”, zakonodaja jasno določa, da organizacijski problemi niso upravičen razlog za stalno odrejanje nadurnega dela.

Dodaten izziv nastane, ko se nadure izvajajo neformalno – na primer, ko zaposleni ostanejo dlje v službi brez naloga ali iz občutka odgovornosti. To so najtežje situacije za delodajalce, saj prinašajo tveganja, nepravilnosti v evidenci in potencialne spore pri obračunu delovnega časa.

Kaj šteje kot nadurno delo?

Nadure so v skladu z ZDR-1 vsako delo, ki presega polni delovni čas, torej 40 ur tedensko, oziroma tisti obseg ur, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi, če pogodba predvideva krajši ali fleksibilen delovni teden. Nadurno delo se lahko odredi samo v izjemnih primerih, ko delodajalec objektivno potrebuje dodatno delo in ga ni mogoče zagotoviti z drugačno organizacijo, prerazporeditvijo ali začasnim razporedom delovnega časa. To pomeni, da nadure ne smejo postati stalna praksa ali sistemsko nadomeščanje pomanjkanja kadra, saj bi to pomenilo kršitev temeljnih pravil delovnega prava.

Omejitve nadur v letu 2025

Tudi v letu 2025 ostajajo v veljavi enake zakonske omejitve, ki določajo, koliko nadur lahko delavec opravi.

Skupne omejitve:

  • največ 8 nadur na teden,

  • največ 20 nadur na mesec,

  • največ 170 nadur na leto.

Izjemoma, če se delavec s tem pisno strinja, se lahko letna meja poveča do 230 nadur, vendar je za to potrebno izrecno, dokumentirano soglasje zaposlenega.

Te omejitve so določene zaradi varovanja zdravja zaposlenih in zagotavljanja pravice do počitka, ki je ena izmed temeljnih pravic delovnega razmerja. Delodajalec mora delavca o nadurah praviloma obvestiti vnaprej in dokazati, da gre za izjemno situacijo, ki jo je treba nujno razrešiti.

Kolikšen dodatek pripada za nadure v 2025?

Dodatek za nadurno delo določa kolektivna pogodba posamezne dejavnosti, zato se lahko odstotki med dejavnostmi razlikujejo. Če kolektivna pogodba ne določa drugače, velja splošno pravilo, da znaša dodatek 30 % osnovne bruto urne postavke. V panogah, kjer je delo posebej zahtevno ali obremenilno (zdravstvo, varovanje, logistika, proizvodnja ipd.), so dodatki pogosto višji in lahko dosegajo 40 % ali 50 % nad osnovno urno postavko.

Takšni dodatki so namenjeni pravičnemu plačilu za dodatni napor, povečano odgovornost in večjo obremenitev, ki jih nadure praviloma prinašajo.

Kako se izračunajo nadure?

Izračun nadur poteka v treh korakih.

1) Izračun osnovne urne postavke

Osnovna urna postavka se izračuna tako, da se bruto plačo deli s številom mesečnih ur.
Primer:
1.800 € / 174 ur = 10,34 € na uro.

2) Dodatek za nadure

Če je dodatek 30 %, znaša nadurna postavka:
10,34 € + 30 % = 13,44 € na uro.

3) Izračun mesečnega dodatka

Če je delavec opravil 12 nadur:
12 × 13,44 € = 161,28 € dodatka na plačo.

V praksi se pogosto dogaja, da delodajalci in zaposleni nadure napačno izračunajo zaradi neurejene evidence ali zamenjave med presežnimi urami in nadurami, kar lahko vodi v napačne izplačane zneske ali celo kršitve zakonodaje.

Nadure pri skrajšanem delovnem času

Pri delavcih, ki delajo manj kot 40 ur tedensko, se pogosto pojavi dilema, katere ure se štejejo kot nadure. Zakon razlikuje med dvema kategorijama:

  1. Ure nad pogodbeno določeno obveznostjo, vendar še pod 40 urami, niso nadure, temveč “presežne ure”, ki se plačajo 100 % brez dodatka.

  2. Nadure so šele ure, opravljene preko 40 ur tedensko, in te so plačane z dodatkom.

Zaradi te razlike prihaja do številnih napak, zato je dosledno beleženje ključnega pomena.

Kdaj nadurno delo ni dovoljeno?

Zakon izjemno jasno določa skupine delavcev, pri katerih nadure niso dovoljene, in delodajalci morajo te omejitve brez izjeme spoštovati.

Nadure so prepovedane pri:

  • nosečnicah in doječih materah,

  • mladih delavcih (mlajših od 18 let),

  • delavcih z zdravniško prepovedjo,

  • delavcih, ki so že dosegli maksimalne zakonske omejitve.

Psihološki in zdravstveni vplivi nadur, ki jih ne smejo spregledati ne delodajalci ne zaposleni

Eden glavnih razlogov, zakaj zakon omejuje število nadur, so negativni zdravstveni in psihološki učinki, ki jih dolgotrajna preobremenjenost prinaša. Raziskave kažejo, da redno delo preko polnega delovnega časa povečuje tveganje za kronično utrujenost, zmanjšano kognitivno ostrino, oslabljen imunski sistem in višjo verjetnost napak, ki so lahko v določenih panogah tudi nevarne.

Prekomerne nadure pogosto vodijo v zmanjšano motivacijo, izgorelost in občutek izgubljenega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, kar se sčasoma odrazi v večji fluktuaciji zaposlenih in nezadovoljstvu v kolektivu. Na dolgi rok se to odrazi tudi na delodajalski znamki ter percepciji podjetja na trgu dela, saj kandidati izbirajo okolja, ki omogočajo zdrave delovne pogoje.

Zakonodaja zato ne varuje zgolj pravic zaposlenih, temveč ščiti tudi delodajalce – saj prekomerno delo dolgoročno ni vzdržno, prinaša več stroškov, več zdravstvenih odsotnosti ter nižjo produktivnost. Pravilno upravljanje nadur je zato hkrati zakonska obveznost in poslovna strategija.

Evidentiranje nadur — zakaj je to ključno?

Evidenca delovnega časa je temelj za pravilen obračun nadur. Če evidence niso natančno vodene, so težave praktično neizogibne: nepravilni izračuni, spori, nezadovoljstvo zaposlenih in, kar je najpomembnejše, tveganje za visoke kazni.

Inšpektorat RS je v zadnjih letih posebno pozoren na:

  • manjkajoče ali napačno vodene evidence,

  • “izginule ure”,

  • nepojasnjene presežke,

  • nadure brez soglasja delavca,

  • nadure, ki so prikazane kot redno delo.

Zato številna podjetja prehajajo na digitalno evidentiranje delovnega časa, kjer sistem samodejno zazna presežke, izračuna nadure in zabeleži morebitne nepravilnosti.

Prav zaradi tega je EasyReg ena izmed najbolj uporabnih in najcenejših rešitev na trgu, saj podjetjem omogoča popolnoma transparentno beleženje prihodov, odhodov, malice, odsotnosti, presežkov in nadur.

Kako pravilno načrtovati nadure v podjetju (priporočila za HR in vodje)

Da bi se podjetja izognila stalnemu odrejanje nadur, je ključno, da se načrtovanje dela in obremenitev zaposlenih izvaja proaktivno. Prvi korak je vzpostavitev jasnega sistema planiranja projektov in nalog, ki omogoča predvidevanje kritičnih obdobij. HR skupaj z vodji oddelkov pogosto pripravi mesečne ali tedenske ocene obremenitev, s katerimi lahko pravočasno odkrijejo potencialne presežke ur, preden ti prerastejo v nadure.

Priporočljivo je tudi, da podjetja uvajajo rotacijske sisteme, prerazporeditev delovnega časa ali pravočasno angažiranje dodatne pomoči (npr. študenti, pogodbeni sodelavci) v obdobjih, ko se pričakuje večje povpraševanje ali sezonske konice. Pomembno je tudi, da zaposlenim omogočijo dovolj počitka med dnevi, kar zmanjša tveganje napak in preutrujenosti.

Digitalni sistemi, kot je EasyReg, močno pomagajo pri načrtovanju, saj vodjem omogočajo pregled nad obremenitvami posameznikov v realnem času. Sistem opozori na presežke, omogoča transparentno razporeditev dela in zmanjša možnost, da bi nadure nastale nenamerno.

Najpogostejše napake delodajalcev pri nadurah

V praksi se pogosto pojavljajo enake napake, ki lahko vodijo v resne zaplete. Med najpogostejše spadajo:

  • odrejanje nadur brez pisnega soglasja delavca,

  • neplačane nadure ali “tihe nadure”,

  • napačna razmejitev med presežnimi urami in nadurami,

  • napačen izračun dodatkov,

  • nepopolne ali nepravilne evidence,

  • ročno vodenje podatkov v Excelu, kjer hitro pride do napak.

Velik del teh težav rešuje avtomatizacija, zato mnogi delodajalci v letu 2025 prehajajo na digitalne sisteme za evidenco delovnega časa, ki zagotavljajo natančnost in sledljivost.

Nadure v panogah z visoko obremenitvijo: kako se razlikujejo in zakaj so pogoste

V nekaterih panogah se nadure pojavljajo bistveno pogosteje kot drugje, kar je posledica narave dela, zahtev strank ali sezonskih nihanj. V logistiki in transportu je delo pogosto nepredvidljivo zaradi zamud, nujnih dostav in sprememb v dobavni verigi. V proizvodnji so nadure pogoste zaradi večjih naročil, zastojev ali sprememb v planiranju operacij. V zdravstvu so nadure posledica kadrovskih primanjkljajev, nepredvidljivih situacij ter narave dela, ki zahteva stalno prisotnost.

V IT industriji nadure pogosto nastanejo zaradi projektnih rokov in izrednih tehničnih zahtev, kjer je potrebno takojšnje reševanje incidentov. V trgovinah in storitvenih dejavnostih se obremenitve povečajo predvsem v sezoni praznikov ali ob posebnih akcijah.

Vsaka panoga ima svoje izzive, vendar je skupno to, da nadure zahtevajo natančno evidenco, realno planiranje in mehanizme, ki zagotavljajo strokovno in psihološko varnost zaposlenih. Digitalna orodja, kot je EasyReg, imajo prav v teh panogah izjemno pomembno vlogo, saj omogočajo popoln pregled nad delovnimi obremenitvami in zagotavljajo temelje za pošteno in zakonito plačilo nadur.

Zaključek

Nadure ostajajo področje, na katerem se pogosto pojavljajo neskladja, zato je za delodajalce izjemnega pomena, da se držijo zakonskih omejitev, zagotovijo transparentno komunikacijo z zaposlenimi ter dosledno in natančno vodijo evidenco delovnega časa. Ker nadure neposredno vplivajo na plačo, motivacijo in dobro počutje zaposlenih, morajo biti urejene korektno in v skladu s pravili, ki varujejo obe strani.

Digitalni sistemi, kot je EasyReg, podjetjem omogočajo, da na enostaven, pregleden in avtomatiziran način spremljajo delovni čas, beležijo nadure, opozarjajo na neskladja in pripravljajo podatke za obračun plač. S tem je zagotovljena tako skladnost z zakonodajo kot tudi večja učinkovitost v vsakodnevnem poslovanju.