Poleti, v času turistične sezone, ob večjih naročilih, v kmetijstvu ali pred prazniki se lahko podjetju nenadoma poveča obseg dela. Takrat se hitro pojavi vprašanje: kako zakonito pridobiti dodatne delavce samo za nekaj tednov ali mesecev?
Možnosti je več, vendar niso vse primerne za vsako situacijo. Ključno je, da podjetnik ne izbira pogodbe samo zato, ker je enostavnejša ali cenejša, ampak glede na to, kako bo oseba dejansko opravljala delo.
Če je delo organizirano tako, da oseba dela osebno, nepretrgano, za plačilo ter po navodilih in pod nadzorom delodajalca, so lahko podani elementi delovnega razmerja. V takšnem primeru civilna pogodba ne more preprosto nadomestiti zaposlitve.
Katere možnosti ima torej podjetje?
Zaposlitev za določen čas
Za številne sezonske potrebe je najbolj običajna rešitev zaposlitev za določen čas.
Zakon o delovnih razmerjih kot osnovno obliko zaposlitve sicer določa pogodbo za nedoločen čas, vendar omogoča tudi sklenitev pogodbe za določen čas v primerih, ki jih določa zakon. Začasno povečan obseg dela je eden izmed razlogov, zaradi katerih se lahko sklene pogodba za določen čas.
To je pogosto najbolj smiselna možnost, kadar bo oseba dejansko delala kot del običajne ekipe. Podjetje ji določi delovni čas, delo, navodila in način opravljanja dela, delavec pa je vključen v organiziran delovni proces.
Pri takšni obliki ima delavec pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec mora zato urediti tudi prijavo v obvezna socialna zavarovanja, plačilo, delovni čas, dopust, evidence in druge obveznosti.
Za podjetje, ki na primer vsako poletje za tri mesece potrebuje dodatne natakarje, prodajalce ali delavce v proizvodnji, je lahko zaposlitev za določen čas najbolj neposredna rešitev.
Študentsko delo
Če je oseba dijak ali študent z ustreznim statusom, lahko podjetje sezonsko potrebo pokrije tudi s študentskim delom.
Študentsko delo je namenjeno začasnemu in občasnemu delu dijakov in študentov. Pravna podlaga za delo je ustrezno izpolnjena in potrjena napotnica, ki jo izda pooblaščeni posrednik. Dodatne pogodbe med podjetjem in študentom praviloma ni treba skleniti.
To je lahko praktična rešitev za sezonske konice, kjer podjetje potrebuje dodatno pomoč za omejeno obdobje.
Tudi pri študentskem delu pa ne gre za delo brez pravil. Podjetje mora upoštevati predpise glede varnosti in zdravja pri delu, delovnega časa ter druge obveznosti, ki veljajo za konkretno delo.
Začasno in občasno delo upokojencev
Druga možnost je začasno in občasno delo upokojencev.
Gre za posebno obliko civilnopravnega razmerja, ki je namenjena upokojencem, ki želijo ostati delovno aktivni. Pri tej obliki lahko oseba opravlja delo tudi v primerih, ko ima delo nekatere elemente delovnega razmerja, vendar zakon določa omejitve glede obsega dela.
Od 1. marca 2026 do 28. februarja 2027 najnižja bruto urna postavka za to obliko dela znaša 8,52 evra. Upravičenec lahko opravi največ 85 ur dela v posameznem koledarskem mesecu, največ trikrat v letu pa lahko opravi do 125 ur v posameznem mesecu. Skupaj lahko v koledarskem letu opravi največ 1.020 ur.
To je lahko zanimiva možnost za podjetje, ki potrebuje dodatno pomoč, hkrati pa želi vključiti osebo z izkušnjami.
Podjemna pogodba
Podjemna pogodba pride v poštev predvsem pri občasnih in časovno omejenih nalogah, kjer ne gre za klasično delovno razmerje.
Pri podjemni pogodbi se izvajalec zaveže, da bo opravil določen posel. Lahko gre za fizično ali umsko delo, izdelavo oziroma popravilo stvari ali drugo storitev.
Tu pa mora biti podjetnik previden.
Če nekdo tri mesece vsak dan prihaja v podjetje, dela po urniku, prejema navodila nadrejenega in je vključen v organiziran delovni proces, podjemna pogodba ni primerna samo zato, ker gre za sezonsko delo.
Sezonskost sama po sebi namreč še ne pomeni, da lahko podjetje delo uredi s podjemno pogodbo. Pomembna je dejanska vsebina razmerja.
Odsotnosti lahko pokažejo še drugo stran organizacije
Podatki o delovnem času niso pomembni samo zaradi opravljenih ur.
Tudi odsotnosti lahko vplivajo na organizacijo dela. Če podjetje spremlja dopuste, bolniške odsotnosti in druge odsotnosti, lahko bolje načrtuje delo in razporeditve.
Če je na primer v določenem obdobju več odsotnosti, lahko podjetje pravočasno prilagodi razpored, prerazporedi naloge ali zagotovi nadomeščanje.
Pri tem je pomembno, da podjetje podatke uporablja odgovorno. Namen spremljanja ni iskanje razlogov za pritisk na zaposlene, ampak boljše načrtovanje dela in pravočasno prepoznavanje težav.
Avtorska pogodba
Avtorska pogodba je lahko možnost, kadar je predmet dela avtorsko delo.
To je pomembna razlika. Avtorska pogodba ni namenjena temu, da bi podjetje z njo pokrilo katerokoli sezonsko delovno mesto.
Če podjetje na primer naroči izdelavo fotografij, promocijskega videa, oblikovanje določenega avtorskega dela ali drugo delo, ki izpolnjuje pogoje avtorskega dela, lahko pride v poštev avtorska pogodba.
Če pa podjetje potrebuje sezonskega prodajalca, natakarja ali skladiščnika, avtorska pogodba praviloma ni prava rešitev samo zato, ker bo delo trajalo nekaj mesecev.
SPOT pri tem jasno ločuje avtorsko pogodbo od podjemne pogodbe predvsem glede predmeta pogodbe. Avtorska pogodba je namenjena avtorskim delom.
Začasno in občasno delo v kmetijstvu
Za kmetijska gospodarstva obstaja posebna oblika začasnega in občasnega dela v kmetijstvu.
Namenjena je prav delom, ki se pojavljajo samo v določenih obdobjih leta. Značilna so predvsem za sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo, kjer zaradi sezone oziroma narave dela pride do povečane potrebe po delovni sili.
Na posameznem kmetijskem gospodarstvu se lahko takšno delo opravlja največ 120 dni v koledarskem letu. Posamezni izvajalec lahko delo opravlja največ 90 dni v koledarskem letu.
Od 28. februarja 2026 najnižja bruto urna postavka za to delo znaša 8,52 evra.
Gre torej za posebno ureditev, ki je namenjena prav sezonskim potrebam v kmetijstvu in je ne gre enačiti z običajno podjemno pogodbo.
Najem delavcev prek agencije
Podjetje lahko sezonsko potrebo po ljudeh pokrije tudi prek agencije za zagotavljanje dela delavcev uporabniku.
V tem primeru delavec sklene pogodbo o zaposlitvi z agencijo, agencija pa njegovo delo zagotavlja podjetju uporabniku. Delavec nato delo opravlja pri uporabniku pod njegovim nadzorom in po njegovih navodilih.
Za podjetje je to lahko zanimivo predvsem takrat, ko potrebuje večje število delavcev za krajše obdobje in ne želi samo iskati ter zaposlovati vsakega posameznika.
Pri tem pa ne gre za neformalno posredovanje delavcev. Agencija mora za opravljanje dejavnosti izpolnjevati zakonske pogoje, pridobiti dovoljenje in biti vpisana v ustrezen register.
Kaj pa sezonski delavci iz tujine?
Pri zaposlovanju tujcev je treba biti še posebej previden, saj poleg delovnopravnih pravil veljajo tudi pravila glede dostopa tujca do slovenskega trga dela.
Za državljane tretjih držav je pri sezonskem delu v kmetijstvu, gozdarstvu, turizmu in gostinstvu treba preveriti ustrezno dovoljenje.
Za sezonsko delo do 90 dni v koledarskem letu se za tujce uporablja delovno dovoljenje, ki ga izda Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Za sezonsko delo nad 90 dni je potrebno enotno dovoljenje.
Pri sezonskem delu nad 90 dni je pomembno tudi, da se sezonsko delo praviloma izvaja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, razen primerov, ki jih posebej dopušča zakonodaja o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu.
Zato pri tujih sezonskih delavcih ni dovolj, da podjetnik najde osebo in z njo podpiše pogodbo. Pred začetkom dela je treba preveriti, ali ima oseba pravico do dela v Sloveniji in katero dovoljenje je potrebno.
Katera oblika je prava?
Največja napaka je, da podjetnik najprej izbere pogodbo in šele nato razmišlja, kako bo delo dejansko potekalo.
Pravilnejši pristop je obraten.
Najprej je treba pogledati, kakšno delo bo oseba opravljala. Bo vsak dan prihajala na delo po vnaprej določenem urniku? Bo vključena v ekipo? Bo delala po navodilih nadrejenega? Bo delo trajalo samo nekaj dni ali več mesecev? Gre za avtorsko delo? Je oseba študent ali upokojenec? Gre za delo v kmetijstvu?
Šele nato lahko podjetje izbere ustrezno pravno podlago.
Pri tem je pomembno tudi, da se pogodba ujema z dejanskim načinom dela. Če so podani elementi delovnega razmerja, stranki ne moreta preprosto izbrati civilne pogodbe samo zato, ker bi bila zanju bolj priročna.
Evidenca delovnega časa velja tudi pri sezonskem delu
Ko podjetje zaposli sezonske delavce, ne sme pozabiti niti na evidenco delovnega časa.
Pri večjem številu sezonskih delavcev se lahko hitro zgodi, da podjetje v nekaj tednih zbere veliko podatkov o prihodih, odhodih, odsotnostih in opravljenih urah.
Če se vse vodi ročno, je več možnosti za napake in kasnejše urejanje podatkov. Pri elektronski evidenci lahko podjetje lažje spremlja opravljene ure in pripravi podatke za obračun ter notranji pregled.
Pri tem pa mora biti način evidentiranja prilagojen dejanski obliki dela in veljavnim pravilom glede evidence delovnega časa.
Končni sklep
Sezonska potreba po dodatnih delavcih sama po sebi še ne določa, katero obliko dela mora podjetje uporabiti.
Za nekatere bo najbolj smiselna zaposlitev za določen čas, za druge študentsko delo ali začasno in občasno delo upokojencev. V kmetijstvu obstaja posebna ureditev začasnega in občasnega dela, pri določenih nalogah pride v poštev podjemna ali avtorska pogodba, večje potrebe po delavcih pa lahko podjetje pokrije tudi prek agencije.
Pri vsaki obliki je najpomembnejše, da se pravna podlaga ujema z dejanskim načinom dela. Če podjetje potrebuje sezonskega delavca, ki bo vsak dan delal po njegovem urniku in navodilih ter bo vključen v organiziran delovni proces, je treba najprej preveriti pravila delovnega razmerja.
Sezonsko delo je lahko popolnoma zakonito in urejeno, vendar mora podjetnik pravo obliko izbrati glede na konkretno situacijo, ne samo glede na to, koliko časa bo delo trajalo.
