Spletna trgovina je lahko dober način za začetek ali širitev poslovanja. Za njeno postavitev danes ne potrebujete nujno velikega začetnega vložka, hitro pa se lahko pojavijo vprašanja, povezana z davki. Eno najpogostejših je, kdaj mora spletni trgovec obračunavati DDV, katero stopnjo uporabiti in kaj se spremeni, ko začne prodajati kupcem v tujino.

Pravila niso vedno enaka za vse spletne trgovine. Pomembno je predvsem, ali prodajate fizičnim osebam ali podjetjem, ali ste identificirani za namene DDV in v katere države pošiljate izdelke. Če poslujete samo v Sloveniji, je položaj precej enostavnejši kot pri prodaji po celotni Evropski uniji.

Ali mora vsaka spletna trgovina obračunavati DDV?

Ne. Samo dejstvo, da imate spletno trgovino, še ne pomeni, da morate pri vsaki prodaji obračunati DDV.

Obveznost je odvisna od vašega davčnega statusa in obsega poslovanja. Podjetje, ki ni identificirano za namene DDV, lahko pod določenimi pogoji uporablja posebno ureditev za male davčne zavezance. V tem primeru kupcem praviloma ne zaračunava DDV, hkrati pa nima pravice do odbitka DDV od svojih poslovnih nabav.

Ko podjetje postane identificirano za namene DDV, mora pri obdavčljivih dobavah obračunavati ustrezni DDV. V Sloveniji je splošna stopnja 22 %, za določene izdelke in storitve pa velja znižana stopnja 9,5 %.

Pomembno je, da DDV ni neposredno povezan samo z višino posameznega naročila. Upoštevati je treba pravila glede identifikacije za DDV, vrste prodaje in kraja obdavčitve.

Prodaja kupcem v Sloveniji

Če spletna trgovina prodaja izdelke slovenskim kupcem, se uporabljajo običajna pravila slovenskega sistema DDV.

Spletni trgovec, ki je identificiran za namene DDV, mora pri prodaji obračunati ustrezno stopnjo davka. Pri običajnih izdelkih se praviloma uporablja 22-odstotna stopnja, pri nekaterih kategorijah blaga pa nižja stopnja.

Pri oblikovanju cen mora trgovec upoštevati tudi to, ali prikazuje cene z DDV ali brez njega. Pri prodaji končnim potrošnikom so praviloma prikazane končne cene, ki vključujejo vse davke in dajatve. Kupec mora že pred oddajo naročila vedeti, koliko bo dejansko plačal.

Če podjetje ni identificirano za DDV, DDV na računu ne sme obračunavati. To pa ne pomeni, da je oproščeno vseh drugih obveznosti, povezanih z izdajanjem računov in vodenjem poslovnih evidenc.

Kaj se spremeni, ko začnete prodajati v druge države EU?

Tu postane področje nekoliko bolj zapleteno. Pri prodaji izdelkov fizičnim osebam v drugih državah Evropske unije namreč ne velja vedno pravilo, da se obračuna slovenski DDV.

Za čezmejno prodajo blaga na daljavo končnim potrošnikom velja skupni prag 10.000 € na leto. Ta prag se nanaša na skupno vrednost določenih čezmejnih prodaj v vse druge države članice EU, ne na vsako državo posebej.

Če ima podjetje sedež samo v Sloveniji, blago pa odpošilja iz Slovenije, lahko do tega praga pod določenimi pogoji še naprej obračunava slovenski DDV. Vrednost prodaje se spremlja tako v tekočem kot tudi v predhodnem koledarskem letu.

Ko je prag presežen, se kraj obdavčitve praviloma prenese v državo, v kateri se nahaja kupec oziroma kjer se konča prevoz blaga. To pomeni, da mora spletni trgovec uporabiti DDV stopnjo države kupca.

Primer: Slovensko podjetje prodaja izdelke kupcem v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Vrednost vseh teh čezmejnih prodaj skupaj preseže 10.000 €. Podjetje mora pri nadaljnji prodaji, za katero velja to pravilo, obračunavati DDV po stopnji države kupca.

Pri tem je treba poudariti, da prag 10.000 € ni splošna meja za vse vrste prodaje. Velja za določene čezmejne dobave blaga na daljavo in telekomunikacijske, radiodifuzne ter elektronske storitve. Za druge storitve veljajo drugačna pravila.

Kaj je sistem OSS oziroma VEM?

Ko spletna trgovina prodaja kupcem v več državah EU, bi lahko obračunavanje DDV hitro postalo precej zamudno. Podjetje bi se moralo v določenih primerih registrirati za DDV v vsaki državi, v kateri ima obveznost obračunavanja davka.

Za poenostavitev postopka obstaja sistem OSS, v Sloveniji imenovan tudi VEM oziroma sistem vse na enem mestu.

Prek sistema OSS lahko podjetje prijavi prodajo, za katero mora obračunati DDV v drugih državah članicah, in poravna obveznosti prek ene države članice. Slovensko podjetje tako praviloma odda ustrezen obračun prek slovenskega sistema, namesto da bi moralo zaradi teh prodaj vlagati ločene obračune v vsaki državi kupca.

Sistem je posebej uporaben za spletne trgovine, ki prodajajo izdelke končnim potrošnikom po različnih državah EU. Ne pomeni pa, da se vsa prodaja podjetja prijavlja prek OSS. Domače prodaje in druge transakcije, ki niso zajete v posebni ureditvi, se še vedno obravnavajo po običajnih pravilih.

Prodaja prek spletnih platform in tujih ponudnikov

Spletni trgovci pogosto uporabljajo platforme, kot so Amazon, Etsy ali druge spletne tržnice. Pri tem je pomembno preveriti, kdo je dejanski prodajalec in kakšno vlogo ima platforma.

V določenih primerih se lahko spletna platforma za namene DDV šteje za domnevnega dobavitelja. To pomeni, da lahko platforma prevzame obveznost obračuna in plačila DDV pri določenih transakcijah. Pravila so odvisna od vrste prodaje, lokacije prodajalca, izvora blaga in drugih okoliščin.

Podjetnik zato ne sme samodejno predpostaviti, da platforma uredi vse davčne obveznosti. Tudi če platforma obračuna DDV kupcu, mora prodajalec pravilno evidentirati svoje transakcije in preveriti, katere obveznosti ostanejo na njegovi strani.

Kaj pa DDV pri nakupu izdelkov iz držav zunaj EU?

Spletna trgovina lahko izdelke kupuje tudi od dobaviteljev iz Kitajske, Združenega kraljestva, ZDA ali drugih držav zunaj Evropske unije.

Pri uvozu blaga v EU je treba upoštevati uvozni DDV in morebitne carinske dajatve. Pri tem ni odločilno samo, kje ima spletna trgovina sedež, temveč tudi, od kod je blago poslano in kdo je odgovoren za uvoz.

Za prodajo blaga, ki se uvaža iz držav zunaj EU v pošiljkah do vrednosti 150 €, obstaja posebna ureditev IOSS. Ta omogoča, da se DDV pobere že ob nakupu, namesto da ga kupec praviloma poravna ob dostavi. Uporaba sistema je odvisna od izpolnjevanja pogojev in načina organizacije prodaje.

Pri poslovanju z dobavitelji iz tretjih držav je zato priporočljivo že pred začetkom prodaje preveriti, kako bodo urejeni uvoz, carinski postopki in obračun DDV.

Izdajanje računov in davčno potrjevanje

Spletna trgovina mora poskrbeti tudi za pravilno izdajanje računov. Pri tem ni pomembno samo, da je račun ustvarjen, ampak tudi, kako je bilo naročilo plačano.

V Sloveniji se določena plačila štejejo za gotovinska plačila po pravilih davčnega potrjevanja računov. To lahko velja tudi za plačila s plačilnimi karticami in nekatere druge načine spletnega plačevanja. Po drugi strani se plačila z neposrednim nakazilom na transakcijski račun praviloma ne štejejo za gotovinsko plačilo.

Posebno pozornost je treba nameniti plačilom po povzetju, kartičnim plačilom in ponudnikom, kot je Stripe. Samo dejstvo, da je bilo plačilo izvedeno prek spleta, še ne pomeni, da račun ne potrebuje davčnega potrjevanja.

Pred uvedbo spletne trgovine je zato smiselno preveriti, ali je način izdajanja računov pravilno povezan s plačilnim sistemom in računovodstvom.

Na kaj mora biti spletni trgovec pozoren?

Pri spletnem poslovanju se DDV ne sme obravnavati kot nekaj, kar se uredi šele ob koncu leta. Davčni status podjetja, lokacija kupca in način plačila lahko vplivajo na vsako posamezno naročilo.

Podjetnik mora predvsem spremljati, ali je identificiran za namene DDV, katere stopnje uporablja, koliko znaša njegova čezmejna prodaja in ali mora uporabljati sistem OSS. Če izdelke kupuje iz držav zunaj EU, mora preveriti tudi obveznosti pri uvozu.

Pomembno je tudi, da so podatki v spletni trgovini, izdanih računih in računovodskih evidencah med seboj usklajeni. Napačna nastavitev DDV v spletni trgovini lahko povzroči napačno obračunavanje davka pri večjem številu naročil, kar lahko kasneje pomeni dodatno delo in stroške.

Končni sklep

Spletna trgovina odpira možnosti za prodajo na širšem trgu, vendar z večjim obsegom poslovanja pridejo tudi dodatne davčne obveznosti. Pri prodaji v Sloveniji so pravila praviloma enostavnejša, pri prodaji v druge države EU pa je treba spremljati prag 10.000 €, poznati sistem OSS in pravilno določiti kraj obdavčitve.

Najboljša rešitev je, da podjetnik davčne obveznosti preveri že pred začetkom spletne prodaje. Tako se lahko izogne napačnemu obračunavanju DDV, dodatnim registracijam in neprijetnim presenečenjem ob davčnem nadzoru.