Ne pozabite na zdravstveno zavarovanje
Ena pomembnejših stvari, na katero morate biti pozorni po izgubi statusa, je zdravstveno zavarovanje.
Študent je lahko pod določenimi pogoji v obvezno zdravstveno zavarovanje vključen kot družinski član. Ko status preneha, je treba preveriti, ali imate urejeno drugo podlago za zavarovanje.
Če se zaposlite, vas v zavarovanje prijavi delodajalec. Če izpolnjujete pogoje za drugo obliko zavarovanja, se ureditev razlikuje glede na vaš položaj. Če nimate druge podlage, je treba zavarovanje urediti samostojno.
Zato ni dobro čakati, da zdravstveno zavarovanje uredite šele takrat, ko ga potrebujete.
Kaj če se po študiju zaposlim?
Če po zaključku študija dobite zaposlitev, je prehod precej enostaven. Delodajalec vas prijavi v obvezna socialna zavarovanja, vi pa s tem pridobite podlago za zavarovanje iz naslova zaposlitve.
Če ste do takrat delali prek študentskega servisa, se način dela spremeni. Namesto napotnice imate pogodbo o zaposlitvi in pravice ter obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
Za podjetje to pomeni tudi več administracije. Če se iz študentskega dela preusmerite v redno zaposlitev, mora delodajalec urediti prijavo, obračun plače, dopust, bolniške odsotnosti in druge obveznosti.
Pri tem pride v poštev tudi pravilno vodenje evidence delovnega časa, saj mora delodajalec voditi predpisane podatke o delovnem času zaposlenega.
Kaj če želim začeti svojo dejavnost?
Če ste med študijem že pridobili prve stranke ali imate poslovno idejo, je lahko konec študentskega statusa tudi priložnost za naslednji korak.
Namesto študentskega dela lahko dejavnost nadaljujete kot samostojni podjetnik, če je takšna oblika glede na vaše delo primerna.
Pred odprtjem s.p. je dobro preveriti, kakšni bodo vaši prispevki, davki in drugi stroški. Če šele začenjate in še nimate velikega obsega dela, je pomembno predvsem, da realno ocenite pričakovane prihodke in stroške.
Na naši strani lahko povežete tudi članek »Stroški popoldanskega s.p.: kaj vse pričakovati ob odprtju?«, če razmišljate o kombinaciji zaposlitve in lastne dejavnosti.
Kaj pa študentska prehrana, prevoz in druge ugodnosti?
Tudi različne študentske ugodnosti so povezane s statusom in drugimi pogoji.
Ko status preneha, se lahko prenehajo tudi pravice, ki jih lahko uveljavljate kot študent. Vendar se pravila razlikujejo glede na posamezno pravico, zato ni dobro predvidevati, da vse prenehajo na isti način in isti dan.
Pri posamezni ugodnosti je zato najbolje preveriti konkretne pogoje.
Posebnost: status do 30. septembra
Pri nekaterih študentih je pomembno tudi, kdaj status dejansko preneha.
Če se študent zaradi prepisa izpiše iz študijskega programa pred zaključkom študijskega leta, lahko v določenih primerih status obdrži do konca študijskega leta, torej do 30. septembra.
To je lahko pomembno predvsem za tiste, ki se po koncu študija prepisujejo na drug program in želijo vmes ohraniti pravice, povezane s statusom.
Ne čakajte na zadnji dan
Če veste, da vam status poteče, si vnaprej uredite naslednji korak.
Če imate službo, preverite, ali boste sklenili pogodbo o zaposlitvi. Če iščete delo, preverite možnosti pri Zavodu za zaposlovanje. Če želite nadaljevati svojo dejavnost, preverite možnost odprtja s.p. Če pa boste nadaljevali študij, pravočasno uredite vpis in preverite, kdaj boste pridobili nov status.
Posebej preverite tudi zdravstveno zavarovanje, saj po izgubi statusa ne smete ostati brez urejene podlage za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Konec študentskega statusa zato ni nujno konec študentskega dela ali začetek brezposelnosti. Je predvsem trenutek, ko morate študentske ugodnosti in način dela zamenjati za drugo obliko, ki ustreza vašemu novemu položaju.
Če ste se po študiju odločili za zaposlitev, lahko preverite tudi naše vsebine o zaposlitvi, evidenci delovnega časa in pravicah zaposlenih, če pa razmišljate o podjetništvu, pa so lahko koristni tudi članki o odpiranju s.p., popoldanskem s.p. in njegovih stroških.
