Ko odprete s.p. ali d.o.o., se hitro pokaže, da samo dobra poslovna ideja ni dovolj. Podjetje mora poleg svoje dejavnosti upoštevati tudi davčne predpise, pravila glede zaposlenih, računovodstva, varstva osebnih podatkov, varnosti pri delu, poslovanja s potrošniki in številne druge obveznosti.

Pri tem ni treba poznati vsakega člena vsakega zakona na pamet. Pomembno pa je vedeti, katera področja zakonodaje se vašega podjetja dotikajo in kdaj morate preveriti, kaj za vas velja.

Predpisi se poleg tega spreminjajo. Zato je pomembno, da podjetnik ne uporablja starih informacij samo zato, ker je nekaj veljalo še pred nekaj leti.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)

Eden izmed temeljnih predpisov za podjetnike je Zakon o gospodarskih družbah oziroma ZGD-1. Ureja ustanovitev in poslovanje gospodarskih družb ter samostojnih podjetnikov. Določa tudi številna pravila glede firme, sedeža, dejavnosti, poslovnih knjig, letnih poročil in drugih vprašanj poslovanja.

Za podjetnika je pomemben že pri ustanovitvi podjetja. Od pravnoorganizacijske oblike je namreč odvisno, katere obveznosti ima podjetje in kako se določena pravila uporabljajo.

ZGD-1 se tudi spreminja. Ena novejših sprememb je bila sprejeta leta 2026, zato pri preverjanju posameznih obveznosti ni smiselno gledati samo stare različice zakona.

Davčna zakonodaja

Davki so področje, s katerim se sreča praktično vsak podjetnik. Med pomembnejšimi predpisi so Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) ter predpisi, ki urejajo davčni postopek in prispevke za socialno varnost.

Pri s.p.-ju je pomembno predvsem, kako se ugotavlja davčna osnova in kako se obdavčuje dohodek iz dejavnosti. Pri d.o.o. je pomemben davek od dohodkov pravnih oseb.

Posebno področje predstavlja DDV. Podjetje se mora lahko identificirati za DDV zaradi višine prometa, lahko pa tudi zaradi določenih transakcij znotraj Evropske unije. Pravila zato niso pomembna samo za podjetja, ki imajo veliko prihodkov, ampak tudi za manjše podjetnike, ki poslujejo s tujino.

Pri davkih je pomembno tudi spremljanje sprememb, saj se lahko davčne stopnje, pragovi, olajšave in druge obveznosti skozi leta spremenijo.

Računovodstvo in poslovne knjige

Podjetje mora ustrezno evidentirati svoje poslovne dogodke. ZGD-1 določa pravila glede vodenja poslovnih knjig, pri tem pa se upoštevajo tudi Slovenski računovodski standardi oziroma v določenih primerih mednarodni standardi računovodskega poročanja.

To v praksi pomeni, da podjetnik ne potrebuje samo računa za prodano storitev ali izdanega računa kupcu. Ustrezno je treba spremljati tudi prejete račune, stroške, prihodke, sredstva in druge poslovne dogodke.

Pri tem je pomembno tudi pravočasno oddajanje zahtevanih poročil in davčnih obračunov.

Za veliko podjetnikov je zato računovodski servis eden izmed pomembnejših zunanjih partnerjev. Kljub temu odgovornosti za poslovanje podjetja ni mogoče v celoti prenesti na računovodjo. Podjetnik mora vedeti, katere obveznosti ima njegovo podjetje.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Ko podjetje zaposluje, pride v ospredje delovna zakonodaja. Temeljni predpis je Zakon o delovnih razmerjih oziroma ZDR-1.

Ta ureja številna vprašanja, povezana z zaposlitvijo, med drugim pogodbo o zaposlitvi, delovni čas, odmore, počitke, dopust, plačilo za delo, odpovedi in druge pravice ter obveznosti delavcev in delodajalcev. Ministrstvo med temeljno zakonodajo na področju delovnih razmerij uvršča prav ZDR-1.

Podjetnik, ki zaposli prvega delavca, zato ne dobi samo novega stroška plače. S tem nastane tudi vrsta novih organizacijskih in zakonskih obveznosti.

Evidenca delovnega časa

Posebno pozornost si zasluži evidenca delovnega časa. Delodajalec mora voditi evidenco o izrabi delovnega časa v skladu z veljavnimi pravili.

To ni nujno enako kot klasično »štempljanje«. Zakon določa obveznost vodenja evidence, način izvedbe pa je lahko odvisen od organizacije dela in drugih okoliščin.

Elektronsko vodenje evidence prav tako ni avtomatično obvezno za vsakega delodajalca. Zakon določa posebne primere, ko je elektronska evidenca obvezna, med drugim za določene delodajalce, ki so pravnomočno kaznovani zaradi kršitev pravil o delovnem času oziroma evidencah.

Za podjetje je zato pomembno predvsem to, da je evidenca urejena, pregledna in skladna z dejanskim stanjem.

Varnost in zdravje pri delu

Ko imate zaposlene, morate urediti tudi področje varnosti in zdravja pri delu. Temeljni predpis je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).

Delodajalec mora glede na naravo dela zagotavljati varne delovne pogoje, ocenjevati tveganja, izvajati potrebne ukrepe, delavce ustrezno usposabljati in zagotavljati druge zahtevane ukrepe. Med pomembnimi obveznostmi je tudi izjava o varnosti z oceno tveganja.

Obseg teh obveznosti je odvisen tudi od dejavnosti in tveganj. Drugačne zahteve bodo veljale za pisarno z nekaj zaposlenimi kot za podjetje, kjer se uporablja težka delovna oprema ali se delo opravlja na terenu.

Varstvo osebnih podatkov

Podjetja vsakodnevno obdelujejo veliko osebnih podatkov. To so lahko podatki zaposlenih, strank, kontaktnih oseb, kandidatov za zaposlitev in drugih posameznikov.

Na tem področju sta pomembna evropska Splošna uredba o varstvu podatkov oziroma GDPR ter slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). ZVOP-2 dopolnjuje ureditev GDPR na področjih, kjer lahko nacionalna zakonodaja določa dodatna pravila.

Podjetje mora zato vedeti, katere osebne podatke zbira, zakaj jih potrebuje, na kateri pravni podlagi jih obdeluje, kako dolgo jih hrani in komu jih lahko posreduje.

To področje je pomembno tudi pri uporabi različnih spletnih storitev, CRM sistemov, kadrovskih programov, videonadzora in drugih digitalnih rešitev.

Varstvo potrošnikov

Če podjetje posluje s fizičnimi osebami, pride v poštev tudi zakonodaja s področja varstva potrošnikov. Temeljni slovenski predpis je Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1).

Podjetnik mora biti pri poslovanju s potrošniki pozoren predvsem na informacije o izdelkih in storitvah, cene, pogoje poslovanja, pravice potrošnikov, reklamacije in pravila pri pogodbah, sklenjenih na daljavo.

Spletna trgovina ima pri tem nekoliko drugačne obveznosti kot podjetje, ki svoje storitve prodaja drugim podjetjem.

Računi in davčno potrjevanje

Pri izdajanju računov je treba upoštevati davčno zakonodajo in glede na način poslovanja tudi pravila davčnega potrjevanja računov.

Pri nekaterih dejavnostih in načinih plačila se uporabljajo pravila ZDavPR, poleg tega pa je treba upoštevati pravila glede vsebine računov in DDV. SPOT med pravnimi podlagami za številne dejavnosti poleg ZGD-1 in ZDDV-1 navaja tudi Zakon o davčnem potrjevanju računov.

Tudi tukaj velja, da ni vsaka obveznost enaka za vsako podjetje. Odvisna je od tega, kaj prodajate, komu prodajate in kako poteka plačilo.

Pravila, ki so odvisna od dejavnosti

Poleg splošne zakonodaje obstaja še velik del predpisov, ki veljajo samo za določene dejavnosti.

Gostinec se mora na primer ukvarjati z drugačnimi pravili kot gradbeno podjetje. Trgovec ima svoje obveznosti, prav tako podjetje, ki dela z živili, prevoznik, računovodski servis, zdravstveni izvajalec ali podjetje, ki opravlja regulirano dejavnost.

Zato ni mogoče narediti enega seznama, ki bi predstavljal popolnoma vse predpise za vse podjetnike. SPOT pri posameznih dejavnostih posebej navaja pravne podlage, ki jih mora podjetnik upoštevati.

Pred začetkom dejavnosti je zato smiselno preveriti, ali je za opravljanje določene dejavnosti potrebno posebno dovoljenje, licenca, izpolnjevanje posebnih pogojev ali vpis v določen register.

Katere predpise mora poznati podjetnik?

Če bi morali vse skupaj skrčiti na osnovni pregled, bi moral podjetnik poznati oziroma spremljati predvsem naslednja področja:

Poslovanje podjetja: ZGD-1 in pravila glede registracije, dejavnosti, firme ter poslovanja.

Davki: ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1, davčni postopki in prispevki.

Računovodstvo: poslovne knjige, računovodski standardi, letna poročila in druge računovodske obveznosti.

Zaposleni: ZDR-1, evidenca delovnega časa, plače, dopusti, odsotnosti in druge obveznosti delodajalca.

Varnost pri delu: ZVZD-1, ocena tveganja, usposabljanja in preventivni ukrepi.

Osebni podatki: GDPR in ZVOP-2.

Potrošniki: ZVPot-1 in drugi predpisi, ki urejajo prodajo blaga in storitev potrošnikom.

Posebna pravila dejavnosti: dovoljenja, licence, tehnični pogoji, higienske zahteve, obratovalni čas in drugi predpisi glede na konkretno dejavnost.

Ni treba poznati vseh zakonov na pamet

Podjetnik ni pravnik in tudi ni pričakovano, da bo vsak dan prebiral Uradni list. Pomembneje je, da zna prepoznati področja, kjer ima podjetje določene zakonske obveznosti.

Pri bolj zapletenih vprašanjih je smiselno preveriti aktualne informacije na uradnih portalih, kot so GOV.SI, SPOT, FURS, AJPES in PISRS, pri zahtevnejših pravnih ali davčnih vprašanjih pa se posvetovati s strokovnjakom.

Predpisi se namreč spreminjajo. Primer je že ZGD-1, ki je bil v letu 2026 ponovno spremenjen, zato lahko informacija, ki je bila pravilna pred nekaj leti, danes ni več popolnoma aktualna.

Kaj pa evidenca delovnega časa?

Pri podjetjih z zaposlenimi je ena izmed praktičnih obveznosti tudi urejena evidenca delovnega časa. Podjetje mora vedeti, kdaj zaposleni delajo, kako se evidentirajo odsotnosti in kako se podatki hranijo ter uporabljajo.

Pri večjem številu zaposlenih ali bolj zapleteni organizaciji dela postane ročno vodenje hitro nepregledno. Elektronska evidenca lahko podjetju omogoči lažje spremljanje prihodov, odhodov, odsotnosti in opravljenih ur, pri čemer mora biti način evidentiranja prilagojen dejanski organizaciji dela.

Končni sklep

Zakonodaja za podjetnike ni en sam zakon, ki bi ga morali poznati. Gre za kombinacijo različnih predpisov, ki se začnejo uporabljati glede na to, kako je podjetje organizirano, kaj prodaja, koga zaposluje in na katerem področju deluje.

Za večino podjetij so med osnovnimi področji ZGD-1, davčna zakonodaja, računovodstvo, delovna zakonodaja, varnost in zdravje pri delu, varstvo osebnih podatkov ter varstvo potrošnikov. Poleg tega lahko posamezna dejavnost prinese še številne dodatne zahteve.

Največja napaka zato ni v tem, da podjetnik ne pozna vsakega zakona. Večji problem je, če ne ve, katere obveznosti se nanašajo na njegovo podjetje in jih zato začne urejati šele, ko pride do težave.

Opomba: Ta članek je splošen informativni pregled in ne predstavlja pravnega ali davčnega svetovanja. Pri konkretni situaciji je treba preveriti veljavne predpise in okoliščine posameznega podjetja.