Ko podjetje potrebuje dodatno pomoč, se pogosto pojavi vprašanje: zaposliti novega človeka ali delo prepustiti zunanjemu izvajalcu? Na prvi pogled je lahko zunanja oblika sodelovanja videti enostavnejša in cenejša, vendar odločitev ni tako preprosta.
Pri tem ni pomembno samo, koliko bo podjetje za delo plačalo. Pomembni so tudi način dela, odgovornosti, trajanje sodelovanja, stopnja samostojnosti izvajalca in predvsem to, ali ima sodelovanje dejansko značilnosti delovnega razmerja.
Gostinci: prijava rednega obratovalnega časa ni več potrebna
Po stari ureditvi je moral gostinec razpored obratovalnega časa prijaviti pristojnemu organu občine pred začetkom obratovanja, pred začetkom novega koledarskega leta oziroma ob spremembi obratovalnega časa.
To pravilo je bilo s 1. januarjem 2026 odpravljeno.
Novi ZGos-1 določa, da mora biti obratovalni čas gostinskega obrata objavljen na vidnem mestu ob vhodu oziroma na drugem vidnem mestu, če obrat nima vhoda. Gostinec lahko znotraj dovoljenega časovnega okvirja obratovanje prilagaja svojim poslovnim potrebam.
To je precejšnja sprememba za gostince, saj jim zaradi vsake spremembe rednega urnika ni več treba vlagati prijave na občino.
To ne pomeni, da lahko gostinec obratuje kadarkoli
Odprava prijave ne pomeni odprave pravil glede obratovalnega časa.
Za prehrambne obrate novi ZGos-1 določa redni časovni okvir, znotraj katerega lahko obratujejo. Pravilnik iz januarja 2026 določa, da mora biti objavljeni obratovalni čas jasno naveden za posamezne dni oziroma za vse dni, če je urnik enak.
Če želi prehrambni obrat poslovati zunaj dovoljenega rednega časovnega okvirja, je lahko potrebno soglasje občine za podaljšani obratovalni čas.
Tukaj je pomembna razlika:
prijava rednega obratovalnega časa ni več enaka stvari kot soglasje za podaljšani obratovalni čas.
Gostinec torej nima več obveznosti, da bi občini prijavil vsak svoj običajni urnik, vendar mora za obratovanje zunaj dovoljenega okvirja izpolniti pogoje, ki jih določa zakon in občinski akt.
Kaj velja za restavracije, bare, slaščičarne in druge gostinske obrate?
Novi zakon gostinske dejavnosti razvršča nekoliko drugače kot prejšnja ureditev.
Za prehrambne obrate je določen redni obratovalni čas, pri čemer pravilnik določa časovne okvirje glede na vrsto obrata. Osnovni okvir je najmanj med 6. in 22. uro in največ med 6. in 2. uro naslednjega dne, za določene vrste obratov pa veljajo posebna pravila.
Poleg tega lahko občina za posamezna območja pod določenimi pogoji določi daljši redni obratovalni čas, vendar ta ne sme preseči zakonsko določenega najdaljšega okvirja.
Zato pri gostinskem lokalu ni dovolj pogledati samo državni zakon. Pomemben je lahko tudi splošni akt občine, kjer se lokal nahaja.
Kaj pa trgovine?
Pri trgovinah je ureditev drugačna.
Trgovec sam določi obratovalni čas prodajalne glede na svojo poslovno odločitev in potrebe potrošnikov. Pri tem mora upoštevati tudi delovni čas zaposlenih ter njihove pravice iz delovnega razmerja.
Obratovalni čas mora biti objavljen na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno.
Tudi trgovine pa imajo omejitve glede obratovanja ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih. Zakon določa izjeme, med drugim za nekatere manjše prodajalne na bencinskih servisih, letališčih, postajah, v bolnišnicah in nekatere prodajalne, kjer delo opravlja nosilec dejavnosti oziroma druga zakonsko določena oseba.
Pri trgovini je zato bistveno razlikovati med določitvijo in objavo urnika ter morebitnimi omejitvami glede tega, kdaj je prodajalna sploh lahko odprta.
Kaj pa podjetje, ki nima trgovine ali gostinskega lokala?
Če ima podjetje na primer računovodski servis, programersko podjetje, frizerski salon, čistilni servis, gradbeno podjetje ali drugo dejavnost, ni mogoče avtomatsko reči, da mora prijaviti obratovalni čas.
Obveznosti so odvisne od konkretne dejavnosti in predpisov, ki jo urejajo.
Pri nekaterih dejavnostih je pomemben urnik poslovanja, pri drugih pa takšna prijava ni predpisana. Zato je pri vprašanju »Ali moram prijaviti obratovalni čas?« najprej treba ugotoviti, katera dejavnost se opravlja in kateri predpisi zanjo veljajo.
Zakaj je obratovalni čas pomemben tudi zaradi zaposlenih?
Obratovalni čas ni samo informacija za stranke.
Če ima podjetje zaposlene, mora biti način organizacije poslovanja usklajen tudi z delovnim časom zaposlenih.
To je še posebej pomembno pri trgovinah, gostinstvu, frizerskih salonih, servisih in drugih dejavnostih, kjer je podjetje odprto več ur, zaposleni pa se pri delu izmenjujejo.
Če je na primer trgovina odprta od 8.00 do 18.00, to še ne pomeni, da mora isti zaposleni delati od 8.00 do 18.00.
Podjetje mora organizirati delo tako, da so spoštovani delovni čas, odmori, počitki, nadurno delo in druge pravice zaposlenih.
Pri tem postane pomembna tudi pravilna evidenca delovnega časa.
Obratovalni čas in delovni čas nista ista stvar
To je razlika, ki jo je dobro poznati.
Obratovalni čas pove, kdaj je poslovalnica, lokal ali drug obrat odprt oziroma kdaj nudi storitve strankam.
Delovni čas zaposlenega pa pove, kdaj zaposleni opravlja delo.
Lokal je lahko odprt 12 ur, zaposleni pa lahko delajo v dveh izmenah. Zato obratovalnega časa ni mogoče preprosto enačiti z delovnim časom zaposlenih.
Za podjetnika je pomembno, da sta oba vidika pravilno urejena.
Kaj mora podjetnik preveriti?
Če odpirate lokal, trgovino ali drug poslovni prostor, je pred določitvijo urnika smiselno preveriti predvsem:
ali za vašo dejavnost obstajajo posebna pravila glede obratovalnega časa, ali morate urnik prijaviti ali samo objaviti, ali obstajajo omejitve glede nedeljskega oziroma prazničnega poslovanja, ali potrebujete soglasje občine za podaljšani obratovalni čas in ali je vaš urnik usklajen z delovnim časom zaposlenih.
Pri gostinstvu je po spremembi zakonodaje še posebej pomembno, da uporabljate aktualne informacije. Stari obrazci in navodila, ki govorijo o obvezni letni prijavi obratovalnega časa gostinskega obrata, lahko danes hitro povzročijo zmedo.
Kaj se je torej spremenilo v letu 2026?
Največja sprememba je pri gostinstvu.
Do konca leta 2025 je moral gostinec po takratni ureditvi prijavljati razpored obratovalnega časa pristojnemu organu občine.
Od 1. januarja 2026 te obveznosti za redni obratovalni čas ni več. Gostinec mora urnik objaviti in poslovati znotraj dovoljenega časovnega okvira. Za podaljšani obratovalni čas pa lahko še vedno pride v poštev soglasje občine.
Pri trgovini pa ostaja obveznost objave urnika in upoštevanje zakonskih omejitev glede obratovanja prodajaln.
Zato danes ni več najbolj pravilno vprašanje samo: »Ali moram prijaviti obratovalni čas?«
Bolj pravilno vprašanje je: »Kaj mora moja dejavnost glede obratovalnega časa prijaviti, objaviti in upoštevati?«
Končni sklep
Obratovalni čas ni enako urejen za vse podjetnike.
Za trgovine velja ena ureditev, za gostinstvo druga, pri drugih dejavnostih pa je treba preveriti posebna pravila. Pri gostinstvu je leto 2026 prineslo pomembno spremembo, saj rednega obratovalnega časa ni več treba prijavljati občini. Še vedno pa ga je treba objaviti in upoštevati predpisane časovne omejitve ter morebitna občinska pravila.
Podjetnik naj zato pred odprtjem poslovalnice ne preveri samo, kdaj želi biti odprt, ampak tudi, kaj mu glede tega dovoljujejo predpisi in kako bo izbrani urnik vplival na organizacijo dela zaposlenih.
