V letu 2025 so se za samostojne podjetnike in družbe z omejeno odgovornostjo zgodile pomembne spremembe, ki bodo vplivale tudi na leto 2026. Uveden je bil nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, hkrati pa so se nekoliko prilagodile tudi minimalne osnove za izračun prispevkov.

V zadnjih letih se je število samostojnih podjetnikov v Sloveniji močno povečalo, predvsem zaradi vse večje fleksibilnosti dela in želje po neodvisnosti. Digitalizacija je omogočila, da podjetništvo ni več rezervirano samo za tiste z velikim kapitalom, temveč tudi za posameznike, ki svoje znanje ponujajo kot storitev – od programerjev, grafičnih oblikovalcev in svetovalcev do rokodelcev in ustvarjalcev vsebin. Toda ravno zaradi te dostopnosti se je povečala tudi potreba po jasnem razumevanju razlik med oblikami poslovanja. Veliko mladih podjetnikov se namreč prvič sreča z vprašanjem: “Kaj sploh pomeni popoldanski s.p.? Kako se razlikuje od polnega? Kaj pa če odprem d.o.o.?” Odgovor ni vedno enoznačen, saj so razlike tako v prispevkih kot v odgovornosti, obdavčitvi in organizaciji poslovanja.

Če razmišljaš o odprtju podjetja ali o spremembi obstoječe oblike poslovanja, je zdaj pravi čas, da preveriš, katera možnost je zate najbolj smiselna – popoldanski s.p., polni s.p. ali d.o.o.

Popoldanski s.p. – najmanj prispevkov, če si že zaposlen

Popoldanski s.p. je oblika, namenjena tistim, ki so že zaposleni za polni delovni čas pri drugem delodajalcu. V tem primeru osnovno socialno zavarovanje krije delodajalec, zato podjetnik plačuje samo pavšalne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ), zdravstveno zavarovanje (ZZ) in dolgotrajno oskrbo (LTC). Od 1. julija 2025 znašajo ti pavšalni prispevki približno 105,75 € na mesec. V prvi polovici leta 2025 (do 30. junija) so bili nekoliko nižji – okoli 99,78 € na mesec. Razlika izvira iz novega 2-odstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki se je uveljavil sredi leta. Popoldanski s.p. je zato idealen za tiste, ki že imajo redno zaposlitev, želijo dodaten zaslužek ali preizkusiti lastno idejo.

Pomembno: popoldanski s.p. lahko odpreš le, če si zavarovan za polni delovni čas drugje. Če ti ta status preneha (npr. izgubiš zaposlitev), moraš preiti na polni s.p. in plačevati višje prispevke.

Polni s.p. – samostojnost, a višji mesečni stroški

Polni s.p. pomeni, da podjetnik opravlja dejavnost kot svoj glavni poklic in je sam zavezan za vsa socialna zavarovanja. To pomeni, da mora mesečno plačevati prispevke za PIZ, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo, zaposlovanje in od leta 2025 tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. V drugi polovici 2025 znašajo minimalni mesečni prispevki za polni s.p. približno 611,92 €, kar vključuje vse obvezne dajatve. V prvi polovici leta 2025 so znašali okoli 583,92 €. Znesek se lahko poveča, če podjetnik dosega višjo davčno osnovo – saj se prispevki izračunajo glede na dejanski dohodek, do določene zgornje meje (3,5-kratnik povprečne plače).

Prednosti polnega s.p.: popolna samostojnost, enostavno poslovanje in možnost polne registracije dejavnosti in subvencij za samozaposlitev.

Slabosti polnega s.p: višji mesečni prispevki in osebna odgovornost podjetnika za obveznosti podjetja.

Razlog za višje prispevke v letu 2025 in prihajajočem 2026 ni le inflacija, ampak tudi postopno uveljavljanje reforme dolgotrajne oskrbe, ki jo država uvaja za vse zavarovance. Cilj novega sistema je zagotoviti boljšo socialno varnost v starosti, a to pomeni, da se breme zavarovanj nekoliko povečuje. Hkrati se zvišuje tudi minimalna zavarovalna osnova, ki je vezana na povprečno plačo v državi. Ker ta v zadnjih letih narašča, se avtomatsko zvišujejo tudi prispevki za vse samozaposlene, ki plačujejo minimalno osnovo. Čeprav je to za male podjetnike dodatno breme, prinaša tudi določene koristi – višja osnova pomeni višje pokojninske osnove in večjo socialno varnost na dolgi rok.

d.o.o. – ločena pravna oseba in fleksibilnejši davčni sistem

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je ločena pravna oseba, kar pomeni, da lastnik praviloma ne odgovarja z osebnim premoženjem. Lastnik je lahko tudi direktor, ki je zaposlen v svojem podjetju – v tem primeru plačuje prispevke od svoje plače, ne glede na to, ali gre za minimalno ali višjo osnovo.

Za leto 2025 veljajo naslednje smernice:

  • Direktor, ki je zaposlen v svojem d.o.o., plačuje enake prispevke kot zaposleni – torej prispevke za PIZ, ZZ, zaposlovanje in nov prispevek za dolgotrajno oskrbo (1 % zaposleni + 1 % delodajalec).
  • Če si lastnik d.o.o. brez redne zaposlitve (t. i. poslovodna oseba brez delovnega razmerja), se moraš vključiti v zavarovanje podobno kot s.p. in plačuješ prispevke kot samozaposlena oseba.

Prednost d.o.o. je, da se davki plačujejo od dobička podjetja, ne nujno od prihodkov posameznika. Zato je primeren za večje projekte, poslovne partnerje ali primere, ko želiš ločiti osebne in poslovne finance.

Ključne razlike glede na s.p.:

  • višji stroški ustanovitve (kapital 7.500 €),
  • dvojno računovodstvo (potrebuješ računovodjo),
  • nižje osebno tveganje,
  • več možnosti za optimizacijo izplačil (plača + dividende).

Katera oblika se ti najbolj splača?

To je odvisno predvsem od tvojega življenjskega in poslovnega položaja. Če si že zaposlen in želiš testirati idejo ali delati projektno, je popoldanski s.p. najbolj ekonomičen – minimalni prispevki in enostavno poslovanje. Če pa se želiš popolnoma posvetiti podjetništvu, je polni s.p. smiselna izbira. Imaš več možnosti, subvencije za samozaposlitev in popoln nadzor nad prihodki. Za tiste, ki želijo ločiti osebno premoženje od poslovnega in graditi večjo strukturo, pa je d.o.o. dolgoročno varnejša rešitev, čeprav dražja za vzdrževanje. Prispevki so samo ena plat zgodbe. Ko izbiraš med s.p. in d.o.o., moraš upoštevati tudi davčno obremenitev in administrativne zahteve. S.p. je enostavnejši – dohodek se obdavčuje bodisi po dejanskih stroških bodisi po normiranih odhodkih (80 % priznani stroški). Davčna stopnja je 20 % (normiranec) ali 16–50 % (po lestvici, če vodiš knjige). D.o.o. pa plačuje davek od dobička pravnih oseb (19 %), lastnik pa še davek na izplačane dividende (25 %).

Razlika se pokaže pri večjih prihodkih: pri nižjih zneskih je s.p. enostavnejši in ugodnejši, pri višjih dobičkih pa se pogosto bolj splača d.o.o., ker omogoča davčno načrtovanje in razdeljevanje dobička.

Prav tako ima d.o.o. več birokracije – obvezno dvojno knjigovodstvo, letno poročilo in strošek računovodje. S.p. pa lahko vodi knjige sam ali pa uporablja preprosto aplikacijo za spremljanje prihodkov in prisotnosti, kot je EasyReg, ki podjetniku olajša vpogled v delo in ure.

Kaj pa leto 2026?

Trenutne napovedi kažejo, da se bodo prispevki v letu 2026 nekoliko povečali, predvsem zaradi indeksacije minimalne plače in nadaljnje uveljavitve sistema dolgotrajne oskrbe. Za popoldanske s.p.-je se pričakuje rahel dvig (okoli 110 € / mesec), medtem ko bi minimalni prispevki za polni s.p. lahko dosegli približno 630 € / mesec. Pri d.o.o. bo vpliv odvisen od višine plače direktorja in bruto zneska, ki ga podjetje izplačuje, vendar večjih sprememb pri stopnjah trenutno ni predvidenih.

Povzetek v številkah

  • Popoldanski s.p. – 105,75 €/mesec (2025), ~110 €/mesec (2026)
  • Polni s.p. – 611,92 €/mesec (2025), ~630 €/mesec (2026)
  • d.o.o. – prispevki odvisni od plače; obvezni 1 % + 1 % LTC od 2025 naprej

Zaključek: naj te odloča namen, ne le številka

Ne glede na izbrano obliko poslovanja se Slovenija vse bolj pomika v smer digitalnega podjetništva. Podjetniki danes iščejo preglednost, avtomatizacijo in fleksibilnost. Popoldanski s.p. je postal način, da se posamezniki varno preizkusijo v podjetništvu, polni s.p. predstavlja svobodo in odgovornost, d.o.o. pa profesionalno ločitev med osebnim in poslovnim svetom. Vsaka oblika ima svojo psihologijo: popoldanski s.p. daje občutek varnosti, polni s.p. občutek svobode, d.o.o. pa strukturo in dolgoročno stabilnost. Ključ je v tem, da izbereš obliko, ki sledi tvojemu tempu rasti – ne le tvojemu bančnemu računu. Pri izbiri med popoldanskim, polnim s.p. in d.o.o. ne glej samo na višino prispevkov. prašaj se, koliko tveganja želiš prevzeti, koliko časa imaš za administracijo in kako želiš ločiti osebno in poslovno odgovornost.

Če iščeš enostaven pregled nad svojim časom, delom in zaslužkom, ti lahko sistem, kot je EasyReg, pomaga spremljati realne delovne ure, oddih in učinkovitost – ne glede na to, ali si popoldanski ali polni podjetnik.

V podjetništvu je preglednost zlata vredna, zato imej svoj čas, obveznosti in prispevke pod nadzorom. Tako boš lahko delal pametneje – ne nujno več.