Regres za letni dopust je ena izmed temeljnih pravic zaposlenih v Sloveniji. Delodajalci ga morajo izplačati zaposlenim, ki imajo pravico do letnega dopusta, pri čemer zakon jasno določa minimalni znesek in rok izplačila. Kljub temu se vsako leto pojavljajo vprašanja glede višine regresa, sorazmernega dela in pravilnega obračuna.

V letu 2026 je minimalni regres ponovno višji, saj je vezan na višino minimalne plače. To pomeni, da morajo podjetja pri načrtovanju stroškov dela upoštevati tudi višje obveznosti iz naslova regresa.

Kolikšen je minimalni regres v letu 2026

Po Zakonu o delovnih razmerjih mora regres znašati najmanj toliko kot minimalna plača za tekoče leto. Minimalni regres za leto 2026 tako znaša 1.481,88 EUR bruto.

Delodajalec lahko zaposlenemu izplača tudi višji regres, vendar ne nižjega od zakonsko določenega minimuma, če ima zaposleni pravico do celotnega letnega dopusta.

V številnih podjetjih regres predstavlja pomemben dodatni strošek predvsem v obdobju pred poletjem, zato podjetja pogosto že v začetku leta načrtujejo način in čas izplačila.

Do kdaj mora biti regres izplačan

Zakon določa, da mora biti regres praviloma izplačan najpozneje do 1. julija tekočega leta. To pomeni, da morajo podjetja regres za leto 2026 zaposlenim izplačati najpozneje do 1. julija 2026.

V praksi veliko podjetij regres izplača že prej, pogosto skupaj z majsko ali junijsko plačo. Nekatera podjetja se odločijo tudi za razdeljeno izplačilo, vendar mora biti pri tem še vedno spoštovana zakonodaja in kolektivne pogodbe.

V določenih primerih je možno tudi kasnejše izplačilo, vendar le pod posebnimi pogoji. Če podjetje zaradi nelikvidnosti ne more izplačati regresa v običajnem roku in to omogoča kolektivna pogodba dejavnosti, se lahko rok izplačila podaljša do 1. novembra 2026.

Kdo je upravičen do regresa

Pravico do regresa ima vsak zaposleni, ki ima pravico do letnega dopusta. To velja ne glede na vrsto zaposlitve ali trajanje pogodbe.

Če je zaposleni zaposlen celo koledarsko leto, mu pripada celoten regres. Če pa je zaposlen le del leta, mu pripada sorazmerni del. Sorazmernost se običajno izračuna glede na število mesecev zaposlitve v posameznem letu.

To pogosto povzroča največ vprašanj pri zaposlitvah med letom, menjavi delodajalca ali zaposlitvah za določen čas. Prav zato je pomembno, da imajo podjetja natančno urejene kadrovske evidence in jasen pregled nad trajanjem zaposlitve.

Kako je z obdavčitvijo regresa

Regres ima posebno davčno obravnavo, zaradi katere je za zaposlene ugodnejši od običajne plače.

V letu 2026 regres ni obdavčen do višine povprečne bruto plače v Sloveniji. To pomeni, da zaposleni do določene višine prejme skoraj enak bruto in neto znesek. Če podjetje izplača višji regres od neobdavčenega limita, se od presežka obračunajo prispevki in dohodnina.

Zaradi tega veliko podjetij regres uporablja tudi kot način dodatnega nagrajevanja zaposlenih.

Zakaj imajo podjetja pri regresu pogosto težave

Čeprav gre za vsakoletno obveznost, v praksi še vedno prihaja do številnih napak. Težave se najpogosteje pojavijo pri izračunu sorazmernega dela, napačnih evidencah zaposlitve ali zamudah pri izplačilu.

Pri večjem številu zaposlenih hitro postane problem tudi pregled nad zaposlitvami, odsotnostmi in obračuni. Če podjetje evidence vodi ročno ali v različnih Excel tabelah, je možnost napak bistveno večja.

Prav zato se vse več podjetij odloča za digitalizacijo kadrovskih procesov in evidence delovnega časa, saj imajo tako bistveno boljši pregled nad podatki.

Kaj se zgodi, če regres ni izplačan pravočasno

Če delodajalec regresa ne izplača v zakonsko določenem roku, lahko zaposleni poda prijavo na Inšpektorat za delo ali zahteva izplačilo po sodni poti.

Poleg same obveznosti izplačila lahko podjetje doleti tudi globa. Ker gre za zakonsko določeno pravico zaposlenega, je pomembno, da podjetje pravočasno načrtuje sredstva in organizacijo izplačil.

Končni sklep

Regres za leto 2026 mora znašati najmanj 1.481,88 EUR bruto in mora biti praviloma izplačan najpozneje do 1. julija 2026. Čeprav gre za standardno obveznost delodajalcev, v praksi še vedno prihaja do številnih vprašanj glede sorazmernega dela, rokov in pravilnega obračuna.

Podjetja, ki imajo urejene evidence zaposlitve in digitalizirane kadrovske procese, imajo pri obračunu in organizaciji bistveno manj težav, hkrati pa zmanjšajo možnost administrativnih napak.