Poslanci državnega zbora so na izredni seji z 48 glasovi za in 1 proti potrdili zakon, ki prinaša obvezno božičnico, zimski dodatek za upokojence ter prenovo sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zakon, ki med podjetniki sproža veliko razprav, spreminja pogoje za vstop in izstop iz sistema t. i. normirancev – zvišuje prihodkovne pragove ter uvaja spremembe, namenjene večji pravičnosti in zmanjšanju sive ekonomije.

Kaj prinaša novi zakon za normirance

Po novem se prihodkovni pogoji bistveno zvišujejo:

  • za polne normirance: s 60 000 € na 120 000 €,

  • za popoldanske normirance: s 30 000 € na 50 000 €,

  • za obvezen izstop iz sistema pa se prag določa pri 120 000 € (polni), 50 000 € (popoldanski) in 85 000 € (ostali zavezanci).

To pomeni, da bo več samostojnih podjetnikov lahko ostalo v sistemu pavšalne obdavčitve, brez potrebe po zahtevnejšem računovodstvu ali prehodu na ugotavljanje dejanskih stroškov.

Kaj sploh pomeni biti »normiranec«

Normiranec je samostojni podjetnik (s.p.), ki davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov. Država mu avtomatsko prizna 80 % prihodkov kot strošek, ne glede na to, koliko dejanskih izdatkov ima v resnici. Tako plača davek le od 20 % preostanka, ki ga država obravnava kot dobiček. Na ta znesek se nato obračuna 20 % davka. Tak način poslovanja je priljubljen predvsem zato, ker podjetnikom prihrani veliko administracije – ni jim treba zbirati računov, voditi obsežnega knjigovodstva ali mesečno dokazovati porabe. Zato je ta sistem postal najpogostejša izbira med freelancerji, svetovalci, razvijalci, prevajalci, oblikovalci in drugimi samozaposlenimi z nizkimi stroški poslovanja.

Preprost primer iz prakse

Predstavljaj si, da je Luka fotograf, ki na leto zasluži približno 20 000 €. Če bi imel »klasičen« s.p., bi moral hraniti račune za gorivo, opremo, programe, telefone in dokazovati vse stroške Finančni upravi.

Kot normiranec pa mu država samodejno prizna 80 % prihodkov kot stroške.

To pomeni:

  • 20 000 € prihodkov,

  • 16 000 € (80 %) stroškov,

  • 4 000 € davčne osnove,

  • 20 % davek = 800 €.

Vse ostalo ostane njemu. Brez računov, brez birokracije. Zato sistem normiranih odhodkov velja za enega najenostavnejših in najbolj preglednih načinov poslovanja v Sloveniji.

Zakaj se sistem spreminja

Vlada Republike Slovenije želi sistem posodobiti in prilagoditi realnim gospodarskim razmeram. Po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča so cilji zakona:

  • večja pravičnost in transparentnost,

  • manj zlorab sistema,

  • ohranjanje poenostavljenega poslovanja za poštene podjetnike.

Poleg višjih prihodkovnih pragov zakon uvaja tudi več nadzora pri primerih, kjer se normirani s.p.-ji uporabljajo za prikrita delovna razmerja. Finančna uprava (FURS) bo imela pri tem več pooblastil, kar naj bi povečalo enakost med zaposlenimi in samozaposlenimi.

Ključne spremembe v praksi

  1. Višji prihodkovni pragovi
    Podjetniki bodo lahko v sistemu ostali dlje – tudi če njihov promet začasno preseže dosedanje meje. To pomeni več stabilnosti in manj strahu pred prehodom v zahtevnejši davčni režim.
  2. Strožji nadzor nad zlorabami
    Vlada želi zmanjšati primere, kjer se normiranci formalno vodijo kot samostojni izvajalci, dejansko pa opravljajo delo, ki ustreza delovnemu razmerju.
  3. Večja preglednost prihodkov
    Normiranci bodo morali pod določenimi pogoji razkriti prihodke, ustvarjene s povezanimi osebami, kar bo povečalo zaupanje in preglednost poslovanja.

Prednosti nove ureditve

Glavna prednost nove ureditve je, da ohranja preprostost in učinkovitost sistema. Podjetniki imajo manj birokracije, več časa za posel in lažje načrtujejo rast. Zvišanje pragov pa pomeni, da bo sistem primeren tudi za tiste, ki ustvarjajo višje prihodke, a še vedno delujejo kot mikro podjetja.

Poleg tega zakon prinaša več predvidljivosti – podjetnik, ki mejo preseže le za nekaj tisoč evrov, ne bo več takoj prisiljen v drug sistem obdavčitve. To omogoča bolj stabilno poslovno okolje in zmanjšuje stres, ki ga povzročajo pogoste spremembe zakonodaje.

Slabosti in pomisleki

Kljub pozitivnim spremembam se mnogi podjetniki pritožujejo nad nestabilnostjo zakonodaje, saj se sistem normirancev v zadnjih letih pogosto spreminja. Pogosti popravki zmanjšujejo zaupanje v dolgoročno davčno politiko in otežujejo načrtovanje rasti podjetij.

Povečan nadzor FURS-a nad prikritimi delovnimi razmerji je sicer razumljiv, a bo za nekatere pomenil več administrativnih obveznosti. Prav tako sistem ni najbolj ugoden za tiste z visokimi dejanskimi stroški, kot so proizvodni obrtniki ali podjetja z večjo materialno porabo.

Kdo bo največ pridobil

Največ bodo pridobili samostojni podjetniki z nizkimi stroški – med njimi freelancerji, razvijalci, oblikovalci, prevajalci, svetovalci in ustvarjalci vsebin. Zanje sistem ostaja enostaven, pregleden in finančno ugoden.
Tudi popoldanski s.p.-ji bodo imeli več svobode, saj se prag zanje zvišuje na 50 000 € – kar pomeni več prostora za rast, preden bi morali preiti v kompleksnejši režim.

Kratek izračun za občutek

Če podjetnik letno ustvari 80 000 € prihodkov, mu država po normiranem sistemu prizna 80 % stroškov (64 000 €). Davčna osnova je torej 16 000 €, od katere plača 20 % davka, kar znese 3 200 €.

Tako enostaven izračun omogoča jasen vpogled v poslovanje – brez dodatnih računovodskih komplikacij.

Kaj lahko narediš zdaj

Če že posluješ kot normiranec, je zdaj pravi čas, da pregledaš svoje prihodke in oceniš, ali boš po novih pravilih še znotraj pragov. Če pričakuješ rast, se posvetuj z računovodjo, da preveriš, ali ti sistem normiranih odhodkov še ustreza. Spremljaj zakonodajo, saj bodo spremembe začele veljati z začetkom novega davčnega leta, zato je dobro biti pripravljen že vnaprej. Sistem normiranih odhodkov ostaja ena najbolj praktičnih in prijaznih oblik poslovanja za male podjetnike, ki cenijo enostavnost, preglednost in jasna pravila. Nove spremembe prinašajo manj birokracije, več fleksibilnosti in priložnost za rast, a hkrati tudi večjo odgovornost, da podjetniki skrbno spremljajo prihodke in pravočasno prilagodijo poslovanje.

Čeprav zakon prinaša pozitivne učinke, se velja zavedati, da bo nadzor nad normiranci postopoma strožji – zato je dobro imeti urejene evidence in jasen pregled nad poslovanjem.

Nasvet za podjetnike

Za večjo preglednost ti lahko pomaga EasyReg – digitalna rešitev za vodenje evidence delovenga časa. Z njo ostaneš organiziran in pripravljen na vse spremembe, ki jih prinaša novo poslovno obdobje.